Novice Svet24

Od vsepovsod prihajajo jadikovanja, da jim je voluhar požrl že pol vrta, da o bramorju ne govorimo. Kaj lahko storimo, ko se nam zdi, da smo že vse poskusili in da prav nič ne učinkuje? Poznavalce smo prosili za najboljši nasvet, kar nam ga lahko dajo.

Nabavite si mačka! 

Fanči Perdih, inženirka agronomije in ustanoviteljica ekološke semenarske hiše Amarant, svetuje najboljšo ekološko rešitev: »Pri voluharju je najučinkovitejši dober maček, ki pa ga nima vsak. Nekaterim uspe iz vrta odgnati voluharje s pomočjo brenčačev, jeseni, ko so še bolj dejavni, pa lahko med vrste radiča zapičimo bezgove veje. Vendar jih spomladi ne smete pozabiti vzeti ven, da se vam ne ukoreninijo. Voluharjev se lahko poskusimo znebiti še s homeopatskimi pripravki proti voluharju, ki učinkujejo, če jih prav uporabljamo. Z omenjenimi pripravki ne škropimo, kadar koli se nam zazdi, ampak je treba uloviti prave termine. Pri pripravkih iz naravnih substanc je treba biti res previden, da se držimo navodil, saj vsak učinkuje na svoj način,« opozarja.

Drugo vam bodo pustili, če jim posadite sladko koruzo

Medtem ko sogovornici voluharji na njenem vrtu ne povzročajo preglavic, je z bramorji že zdavnaj sklenila kompromis. »Bramorji so najdejavnejši v spomladanskem času, ko so na udaru sadike. Zelo slastne so jim bučke in čebula, zato sem se z njimi že zdavnaj dogovorila, da mi oni pustijo to zelenjavo pri miru, jaz pa jim v zameno v sosednje vrste posadim sladko koruzo. Ta je najslajša in bramorji jo obožujejo. Če jo imajo na voljo, pustijo vse drugo pri miru.« Fanči še doda, da ne bo dovolj, če bomo sladko koruzo posadili na dvajset centimetrov, ker bo to za bramorje premalo. »Jaz vsako leto pustim nekaj storžev, da dozorijo, in potem v tri metre dolgo vrsto zluščim en storž. Od sladke koruze je potem vse rumeno v tej vrsti. Z bramorji smo zmenjeni, da če oni meni pustijo dvajset koruz v treh metrih, dobijo naslednje leto spet poslastico.« Tako ji pustijo pri miru paradižnike, papriko in drugo zelenjavo in vsi so srečni.

Smrad, ki bo pregnal oba

 Bramorjev se vam bo morda uspelo znebiti tudi po nasvetu Miše Pušenjak, specialistke za zelenjadarstvo in okrasne rastline, ki v juniju priporoča entomopatogene ogorčice. »Bramor ponekod že velja za iztrebljenega, pri nas pa se je znova začel pojavljati. Lažje se ga odkrižamo, če poznamo njegov način življenja. Živi v rovih, ki jih izkoplje sam in so le nekaj centimetrov pod zemljo. Končajo se s kamricami, kamor samička konec maja polaga jajčeca. Zato je smiselno na začetku junija slediti tem rovom po vrtu in preprosto uničiti gnezda. Nekateri v te rove vlivajo vrelo vodo. To ni najbolj priporočljivo, saj s kropom uničimo tudi koristen živelj v zemlji. Poleti se lahko dela lotita dva: eden v rove vliva vodo navadne temperature, drugi pa opazuje, saj se običajno iz drugih vhodov v rove pojavijo osebki, ki bežijo pred vodo. Tako jih lahko uničite kar nekaj. Če boste vodo zasmradili z enotedenskim namakanjem bezgovih listov, boste še uspešnejši. Tak smrad prežene celo voluharja,« zagotavlja. Izmed naravnih pripravkov Pušenjakova omeni aktivno snov azadirahtin, izvleček drevesa neem. »Z objedanjem korenin rastlin, tretiranih s tem pripravkom, ponekod namakajo vanj tudi zdrobljeno zrnje žita, po določenem času uničimo bramorje.«

Najučinkovitejše so ogorčice

Najučinkovitejše biološko in biotično zatiranje bramorjev pa se ji zdi s koristnimi entomopatogenimi ogorčicami. A ker so to živa bitja, jih ne bomo našli na policah trgovin. »Treba je poiskati ustrezno telefonsko številko ali spletni naslov, poklicati in pripravek dobimo po pošti. Za zatiranje bramorja uporabljamo ogorčice Steinernema carpocapsae, ki se jih uporablja tudi za zatiranje talnih sovk, palmovega rilčkarja in ličink košeninarjev v travi. Ogorčice, ki jih dobite, so v pripravku žive, zato jih je treba čim prej uporabiti. Zemlja pred uporabo ne sme biti mokra, treba jo je zaliti. Ker sonce uničuje ogorčice, z njimi vrt zalijemo pozno zvečer, tik pred temo. Zalijemo ga povsod, tudi tam, kjer že rastejo vrtnine, saj ogorčice nimajo vonja, okusa in toplokrvnim bitjem niso škodljive. Po tretiranju vrt še enkrat dobro zalijemo, da jih hitro spravimo v zemljo. Po treh tednih postopek ponovimo. Če bomo vmes skrbeli za vlažno zemljo, bo tretiranje zelo uspešno. Bramorja zatiramo od druge polovice maja do konca avgusta, a najbolj uspešni bomo v maju in juniju,« razkriva.

Izvajajte čim več ukrepov hkrati

Pri voluharju, pravi Miša Pušenjak, ni enega učinkovitega ukrepa, s katerim bi se ga lahko zagotovo znebili. Zato priporoča, da izvajamo čim več ukrepov hkrati. »Prikupna živalca naenkrat ni več tako simpatična, ko se začne potikati okoli našega vrta. Takrat postane naša sovražnica številka ena.« Boj z njim je nemalokrat prava psihološka vojna, v kateri mi izgubljamo živce, voluhar pa se ob vsem skupaj, vsaj zdi se nam tako, celo zabava. »Voluhar je drugače od številnih svojih sorodnikov, ki se lotijo tudi žuželk in predvsem mesnatih ogrcev in nam zato na vrtu pomagajo, vegetarijanec. Je življenjsko vezan na vodo, zato ga v suhi in trdi zemlji ne najdemo. Najbolj obožuje z gnojem dobro pognojena, rahla vrtna tla. Seveda mu zato ustrezajo naši obdelani vrtovi, kjer ima vsak dan pogrnjeno mizo. Živi v rovih, ki jih od krtovih zlahka ločimo. Krtovi so polni koreninic, ki visijo s sten, voluharjev pa je gladek, saj je koreninice pomalical. Voluharjevi rovi so nekoliko nižji kakor široki, krtovi pa so povsem okrogli. Dobro je poznati razliko, saj je krt koristen na našem vrtu, le z njegovimi krtinami se moramo občasno spopasti, medtem ko nam voluhar res dela škodo,« pojasni strokovnjakinja in nadaljuje.

Pripravite prečko za roparice

Profimedia

»Poleg mačk so njihovi največji naravni sovražniki ptice roparice (kanje, postovke, sove). Tudi sive čaplje se ne branijo malih glodavcev. Zato zdaj vedno pogosteje v sadovnjakih vidite posebne drogove s prečno palico na vrhu. Namenjeni so pticam roparicam, ki z njih prežijo na našega sovražnika in ga s hitrim napadom zelo pogosto ujamejo in pokončajo. Namestite vsaj en takšen drog v vaše sadovnjake, da bo težav manj. Seveda pa v mestnem okolju ptice roparice ne lovijo, zato bo tam taka obramba neučinkovita.«

Domača past

Ko naravnih sovražnikov voluharja v bližini nimamo dovolj, izdelajmo past: »V tla zakopljemo staro vedro, do polovice napolnjeno z vodo. Rob vedra mora biti poravnan s površino zemlje. Ko se voluhar ponoči sprehaja po površini zemlje, se zelo pogosto ujame v tako past in utopi. Kakšna vetrnica, zataknjena v gredo, prav tako ne bo škodila,« svetuje.

Karbid

Spodbudne izkušnje s pregonom voluharja ima tudi Anton Komat. »Prvemu načinu pravim vesoljni potop, zalivalna cev v njegov rov in curek vode ga prepodita daleč stran. Če je to druga stran vrta, postopek ponovim. Drugi način je karbid, omočen z vodo, kajti oster dim, ki nastane v rovu, ga zanesljivo odžene proč. Na srečo nimam sosedov z vrtom, kajti v tem primeru bi si voluharje podajali drug drugemu,« nam je zaupal.

Malo za šalo in malo zares

Miša Pušenjak meni, da bo kombinacija različnih vznemirjenj plašnega voluharja zagotovo pregnala nekam, kjer bo lahko v miru objedal korenine divjih rastlin. In če se kljub vsem poskusom še vedno zadržuje na vašem vrtu? Potem vam preostane samo še metoda, ki nam jo je lani zaupala igralka Zvezdana Mlakar, in sicer da ga preprosto in iz srca zaprosite, naj zapusti vaš vrt in odide kam drugam. Zvezdana nam je zatrdila, da je njena prošnja učinkovala.