Imamo že svetovni brezmesni dan, kaj pa bi se zgodilo, če bi se vsi na planetu naenkrat odločili za vegetarijanstvo? Marsikaj.
Če bi do leta 2050 vsi postali vegetarijanci, bi bilo na svetu skupno približno sedem milijonov smrti manj vsako leto.
Emisije plinov, ki so povezane s proizvodnjo hrane, bi se zmanjšale za okrog 60 odstotkov, po pisanju BBC ugotavlja Marc Springman, raziskovalec v oxfordskem raziskovalnem programu "Future of Food"(Prihodnost hrane). To vključuje tudi prenehanje uživanja rdečega mesa, saj je zanj potrebna prireja z živino, ki proizvaja metan.
Kmetje v državah v razvoju bi ob tem lahko utrpeli precejšnjo škodo. Sušna in polsušna področja, se primerna predvsem za vzrejo živali, kot denimo Sahel ob afriški Sahari. Nomadi, ki tam redijo živino, bi se morali nekje stalno naseliti, in bi s tem izgubili kulturno identiteto.
S spremembo načina izrabe zemljišč sedanjih pašnikov v naravno stanje in gozdove, bi ublažili podnebne spremembe in povrnili izgubljeno raznovrstnost, vključno z večjimi rastlinojedimi živalmi, kot so bizoni in plenilci, kot so volkovi. Te so doslej preganjali in iztrebljali, predvsem z namenom, da bi lahko ohranili in povečali črede živine.
Samo ukinjanje čred drobnice, kot denimo ovac, bi lahko negativno vplivalo na biološko raznovrstnost, saj je njihova paša skozi več stoletij pripomogla k oblikovanju večjih površin planeta. Če bi hoteli ohraniti okolje, bi morali nekaterim kmetom plačevati za ohranjanje čred.
Ne bi bilo več božičnega purana, kar bi pomenilo izgubo nekaterih kulturnih tradicij. V nekaterih skupnostih si na porokah in drugih svečanostih podarjajo črede živali.
Brez mesa bi se zmanjšala tudi možnost obolevanja zaradi bolezni srca, diabetesa, možganskih kapi in nekaterih vrst rakavih obolenj – s tem bi privarčevali od dva do tri odstotke globalnega BDP, ki se ga sicer porablja za izdatke zdravstva.
Meso v prehrani bi morali zamenjati z drugimi vrstami hrane, še posebno za dve milijardi podhranjenih ljudi na svetu. Živalski proizvodi namreč vsebujejo več hranljivih snovi v primerjavi z drugimi proizvodi, kot so žitarice in riž, piše BBC.
