Poudariti je treba, da se je število odzivov v primerjavi s prejšnjimi leti več kot podvojilo. Potrošniške organizacije pa ocenjujejo, da je kljub velikemu številu odprtih nevarnih izdelkov to vrh ledene gore. Danes je že težko pričakovati, da so varna zdravila ali hrana, kaj šele igrače, elektronika in oblačila. Področje o varnosti izdelkov pa ureja zastarela zakonodaja, ki ne ustreza današnji družbi.
Blago, ki ga kupite prek spletne trgovine, ni nujno barvano in obdelano po evropskih standardih. Tudi če je blago narejeno v kateri izmed evropskih držav, ni nujno, da je v celoti proizvedeno tam.
Pod drobnogledom spletne tržnice
Vse več nevarnih izdelkov, prijavljenih v sistem hitrega obveščanja, prihaja iz spletnih trgovin. Zato je komisija okrepila sodelovanje s podjetji Amazon, eBay in Alibaba, da bi s svojih spletišč umaknila potencialno nevarne ali neskladne izdelke. Lani so tako v sistem Rapex prijavili 244 nevarnih izdelkov, ki so jih potrošniki v EU kupili prek spletnih tržnic. Več držav članic je že ustanovilo posebne skupine za spremljanje spletnih strani in sledenje nevarnim izdelkom, ki jih prodajajo na spletu; Slovenija še ni med njimi. Podjetja Amazon, eBay in Alibaba so privolila, da bodo okrepila svoja prizadevanja za umik tovrstnih izdelkov, kadar jih bodo odkrili regulativni organi EU. V ta namen so spletne tržnice za organe vzpostavile enotno kontaktno točko.
Med najnevarnejšimi so igrače
Leta 2016 so bile največkrat prijavljena kategorija izdelkov igrače (26 %), sledijo motorna vozila (18 %) ter oblačila, tekstil in modni izdelki (13 %). Kar zadeva tveganja, je bilo v letu 2016 najpogosteje prijavljeno tveganje poškodb (25 %), kar pomeni, da je določen izdelek poškodoval uporabnika z njegovo primarno uporabo, sledilo pa mu je kemično tveganje (23 %) – igrače in drugi izdelku so vsebovali kemikalije, ki škodujejo zdravju ali so celo rakotvorne.
