Konzola je hkrati »fiksna«, priključena na televizor ali monitor, in prenosna. Morda boste pomislili, da to ni ne tič ne miš, a ni čisto tako.
Je pa najprej prenosna igralna konzola, čemur je podrejeno skoraj vse in zaradi tega neposredna primerjava s playstationom ali xboxom nima nobenega smisla. Poganja jo »prilagojen« sistem na čipu Tegra (Nvidia), je oblike za današnji čas »debele« tablice s 6,2-palčnim zaslonom in razločljivostjo 720p, drugi tehnični podatki pa so nekje v povprečju. To velja tudi za podatkovni polnilnik 32 GB, ki ga je mogoče razširiti s pomnilniškimi karticami (mikro SD). Igre so bodisi prenesene s spleta, v tem primeru je dodatna kartica nuja, ali na fizičnem nosilcu, ki ga vtaknemo v dodatno režo.
Dobro izdelana tablica
»Tablica« je dovolj robustna, vgrajena baterija pa zadošča za tri (uradno do šest) ure igranja. Na levem in desnem robu so nosilci, na katere »pripnemo« desni in levi del igralnega krmilnika, kadar jo želimo uporabljati kot prenosno konzolo. Drugače sta na nosilcu, ki ju spremeni v dokaj uporabni krmilnik, ki pa se vseeno v ergonomičnosti ne more meriti z »enovitim«, kakršnega imajo običajne konzole. Obstaja tudi takšen, vendar ga je treba dokupiti. Upajmo, da so zadevo dodobra preizkusili, kajti ne bom ravno srečen, če bo postala neuporabna, ker so se plastični nosilci na tablici izrabili. Iz enakega razloga bi bilo morda bolje, če bi bila baterija preprosto zamenljiva, kar pa na žalost ni.
Doma in že naslednji hip na poti
Poleg konzole je v kompletu še priključna postaja. Ta »tablici« ne doda zmogljivosti, omogoča pa povezavo na televizor v razločljivosti 1080p prek kabla HDMI. Ko je v njej, se tudi polni. Lepota pa je v naslednjem. Igro igramo na domačem velikem zaslonu, kot bi jo na kakšni od tistih »fiksnih« konzol, nato pa pride družinski član z večjo močjo odločanja in nas odžene iz dnevne sobe. Konzolo vzamemo iz »postaje« in nadaljujemo igranje. Hipno, torej takoj in brez zamika. Nobenega ponovnega zagona igre ali česa podobnega.
