Ljudje nismo edina vrsta, ki izkorišča halucinogene in opojne lastnosti narave. To počnejo tudi delfini, pravi avstralska raziskovalka, ki preučuje te morske sesalce na univerzi v Perthu, Krista Nicholson. Opazila je namreč nenavadno obnašanje skupine delfinov ob avstralski obali, ki so si podajali ribo napihovalko.
Ribo, ki v primeru nevarnosti začne spuščati strup tetrodotoksin, je delfin nekaj časa žvečil, nato pa jo je podal svojemu kolegu in tako dalje. Očitno toksini povzročajo nek narkotičen ali halucinogen efekt, saj so bili delfini po žvečenju sproščeni, obnašali pa so se skrajno nenavadno. Med drugim so se z nosovi dotikali gladine vode, kot da bi občudovali svoj odsev.
Čeprav nekateri menijo, da žvečijo napihovalke zaradi njenih halucinogenih efektov, je možno tudi, da tetrodoksin ne povzroča halucinacij ampak deluje kot pomirjevalo. Nicholsonova pravi, da bi lahko ribo uporabljali tudi zgolj kot igračo in ne zaradi njenih kemičnih lastnosti.
A to tezo na nek način zavrača eden izmed delfinov v njeni skupini, ki se obnaša kot džanki. Napihovalko žveči dlje od svojih kolegov, prav tako se raje igra z ribo kot druži z ostalimi delfini ali lovi, tudi če to pomeni, da ostane sam s svojo razvado.
Delfini sicer niso edine živali, za katere vemo, da uporabljajo različne substance za boljše počutje. Severni jeleni se tako izjemno radi posladkajo s halucinogenimi gobami Amanita muscaria, kenguruji v Tasmaniji pa se nažirajo z makom in nato tekajo v krogih dokler ne padejo v nezavest.
