Dan varne rabe interneta

Da bodo otroci na spletu varnejši: Bedanc in dr. Lesjak o pasteh, ki prežijo nanje

J.P.
6. 2. 2017, 12.12
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Ob dnevu varne rabe interneta sta v 'online debati' s šolarji spregovorila Hipster Bedanc in dr. Benjamin Lesjak.

Profimedia
V virtualnem prostoru veljajo enaka pravila obnašanja kot v resničnem življenju.

Boštjan Gorenc kot Hipster Bedanc in dr. Benjamin Lesjak sta spregovorila o kulturi rabi na internetu in pri uporabi mobilnih naprav. Še prej pa je zbrane – šolarji so si dogodek lahko v živo ogledali prek spleta – pozdravila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, ki je dejala, da se moramo s spletu še veliko naučiti, predvsem pa o nevarnostih, ki jih predstavlja.

Kul v kulturnost

Tudi na internetu obstajajo pravila, je na uvodno vprašanje, kaj sploh je kultura na internetu, odgovoril Hipster Bedanc. Zato moramo stremeti k temu, da se tudi do neznanec obnašamo, kot da bi z njimi govorili na štiri oči. Upoštevati pa velja tudi pravilo, da o drugih ne pišemo tistega, kar ne bi hoteli, da drugi pišejo o naš. Biti kulturen je torej stvar izbire, čeprav, kot je pripomnil Bednac, večina ljudi izbere, »da so bumbarji«.

Pa je sploh mogoče biti kul in kulturen na internetu? Je, meni Bedanc. »Ker to, da si kul, ne pomeni nujno, da se obnašaš kot bučman,« je dejal. »Naloga vsakega mora biti, da da kul v kulturnost.« Kakšno vedenje pa je nekulturno? Po Bedančevem mnenju je to neodgovarjanje na sporočila. Kaj pa, če ima sporočilo nesramno vsebino? Lesjak meni, da se je v takem primeru bolje zadržati. Če pa gre za grožnje, je potrebno o tem obvestiti starše, učitelje ali socialne delavce. In narediti zajem zaslonske slike, sliko pa shraniti. To ni špecanje, je poudaril Bedanc.

Tvegano početje

Oba sta posvarila, da je pred objavo fotografije na družbenih omrežjih potreben temeljit premislek, če seveda sploh imamo dovoljenje za objavo. Fotografija namreč ne izgine povsem, tudi če jo izbrišemo. Pa tudi vedeti ni mogoče, če je fotografijo že kdo shranil. Posvarila sta tudi, da je pošiljanje svojih golih fotografij izredno tvegano početje. Pošiljatelj namreč tvega, da postane žrtev izsiljevanja; če pa gre za mladoletno osebo, se lahko fotografija znajde v zbirki fotografij spolnih zlorab otrok ljudi, ki prežijo nanje. »En tak dogodek te lahko zaznamuje za vse življenje. Zato je treba takoj ukrepati, starše pa na to primerno pripraviti,« je za konec še opozoril Lesjak.