Newyorški živalski vrt je program poimenovanja ščurkov leta 2011 uvedel kot zanimiv način zbiranja denarnih sredstev. Za slabih 10 evrov oseba, po kateri je bil ščurek poimenovan, prejme spletno potrdilo, da v živalskem vrtu odslej prebiva njen soimenjak. Letos so ponudbo razširili na bolj simbolične čokoladne in plišaste ščurke, ki bodo zaljubljenca olajšali za dobrih 30 evrov.
Ta kampanja vsako leto pritegne precej medijske pozornosti, saj pri ljudeh ščurki na splošno vzbujajo skrajen odpor, zato je eden od novinarjev lani predlagal, da bi bilo bolje, če bi omogočali poimenovanje ščurkov po nekdanjih partnerjih.
Ščurki so tako dragoceni člani družbe.
Iz živalskega vrta so se na ta poziv odzvali z izjavo, da bi si morali ljudje obstoj soimenjaka iz vrst ščurkov šteti v čast in tega ne vzeti kot žalitev. Tako naj bi ljudje ta neverjetna bitja zaradi nekaj negativnih lastnosti že od nekdaj obravnavali nepravično, pri tem pa naj bi spregledali, kako impresivni dejansko so: dih so sposobni zadrževati tudi po sedem minut naenkrat, neverjetno hitro lahko razvijejo odpornost na pesticide, preživijo pa lahko naravnost neverjetne odmerke sevanja, ki bi nas slabiče v hipu ugonobilo.
Ščurki imajo sicer pomembno vlogo v ekosistemu, saj se prehranjujejo z odmrlo vegetacijo. Brez njih, termitov, govnačev in drugih razkrojevalcev bi človeštvo živelo do vratu v gnoju. Ko to hrano prebavijo, jo prek dušika v iztrebkih vrnejo nazaj v zemljo, kar je ključno za rastline. Izumrtje ščurka bi močno vplivalo na zdravje vse vegetacije in posredno na vsa živa bitja. Poleg tega so ščurki pomemben vir hrane za majhne sesalce, ki so sami pomemben vir hrane za večje sesalce, vsi pa vemo, kdo se na splošno rad prehranjuje s sesalci. Ščurki so tako dragoceni člani družbe.
