Asteroid z imenom 2017 AG13 so šele v soboto opazili raziskovalci v projektu Catalina Sky Survey. V dolžino meri od 15 do 34 metrov, mimo Zemlje pa je s hitrostjo 16 kilometrov na sekundo letel v oddaljenosti, enaki zgolj polovici razdalje med Zemljo in Luno.
Tovrstna bližnja srečanja sicer niti niso tako redka. Če gre verjeti Nasinemu programu za spremljanje objektov blizu Zemlje, lahko zgolj v januarju pričakujemo še 38 podobnih »mimobežnikov«.
Kaj bi se zgodilo v primeru trka?

Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
To možnost so proučili znanstveniki z Univerze Purdue, njihovi izsledki pa kažejo, da trk najbrž ne bi bil tako usoden, kot se morda zdi. Pravijo, da če bi skala, ki v dolžino meri 34 metrov, Zemljo zadela pod kotom 45 stopinj, bi eksplodirala že v ozračju, v eksploziji pa bi se sprostilo približno 700 kiloton energije, dobrih desetkrat več kot v primeru atomske bombe, odvržene na Hirošimo. Ker pa bi asteroid razneslo približno 16 kilometrov nad tlemi, naj bi jo bitja na površju odnesla brez drastičnih posledic.
Znanstveniki asteroid sicer primerjajo s tistim, ki je leta 2013 zadel Čeljabinsk in okoliškim stavbam prizadejal znatno gmotno škodo.