Božička v rdeče-belem plašču z rdečo kapo z belim cofom, z belo brado in brki, črnim pasom z zaponko, črnimi škornji in seveda s polno vrečo daril za otroke dobro poznamo tudi pri nas. Ta dobri mož, ki bo pridne otroke obdaroval nocoj ali na božično jutro, navadno pripotuje do naših domov na saneh, ki jih kar po zraku vleče osem severnih jelenov. Med slednjimi je najbolj priljubljen jelenček Rudolf, ki je poznan po svojem rdečem nosu. Božiček ne vstopa skozi vrata ali okna, temveč svoja darila pod božično drevesce dostavi kar skozi dimnik, nato pa se po isti poti odpravi iz hiše. Kdo je torej ta skrivnostni mož, zaradi katerega je vsaj večina otrok decembra nekoliko bolj pridna in poslušna?
Božiček ima različna imena. Na Norveškem mu pravijo Nisse, na Švedskem Tomte, na Islandiji Jula Sveinar, Italijani ga poznajo pod imenom Babbo Natale, v Franciji pa je Pere Noel.
Legenda
Dobrega moža poznajo v številnih kulturah. Lik Božička pa se je pravzaprav razvil iz legende o dobrem svetniku Nikolaju, menihu, ki je živel med letoma 280 in 350 našega štetja v sedanji Turčiji in ki je vse svoje imetje razdelil med revne in bolne ljudi. Legenda o tem dobrotniku se je širila po svetu in leta 1863 prišla do ameriškega karikaturista Thomasa Nasta, ki je nato začel razvijati svojo podobo Božička, takšnega, kot ga poznamo danes. Tri leta kasneje so dobremu možu določili »poklic«, torej izdelovanje igrač, še tri leta kasneje pa je dobil svoj dom na severnem polu. Božička so spretno izkoristili pri Coca-Coli (kjer sicer trdijo, da je Božiček njihova domislica) in ga postavili pred kamere (prvič že leta 1930).
Kje je doma?
Božiček prihaja iz Finske, natančneje iz Laponske. Ime mu je Joulupukki, kar pravzaprav pomeni božična koza. Živi na vrhu gore Korvatunturi, ki je visoka 486 metrov. Tja so ga »naselili« napovedovalci na nekem finskem radiu, ki so leta 1927 oznanili, da Božiček prebiva tam.
