Prvič so muslimani stopili na evropska tla leta 710, ko je na najsevernejši točki polotoka pristala manjša izvidniška enota.
Ko je mesto leta 1540 alžirski gusar Barbarossa II. opustošil, so pečino nad njim utrdili z obrambnimi napravami.
Leto kasneje pa je bivši suženj, Berber z imenom Tarik ibn Zijad, pristal z armado sedem tisoč mož na obali blizu »skale«, ki nadzoruje vhod v Sredozemsko morje. Imenovali so jo Jabr Tarik ali Tarikova gora, sčasoma pa so jo krščanski jeziki spremenili v Gibraltar. Je pa tudi malce drugačna razlaga. Beseda »tarik« v arabščini pomeni steza ali pot in tako je gibraltarska skala postala Jabr Tarik ali Gora poti, torej pot muslimanstva na Iberski polotok. Obstaja namreč prepričanje, da si muslimani na vrhuncu svoje verske gorečnosti ne bi upali poimenovati gore po neki osebi, temveč bi jo poimenovali v čast svoji veri.
Tarikova vojska je potrebovala dve leti, da je zavzela Iberski polotok. Ko so prečkali Pireneje, pa so jih Franki premagali in muslimanska vojska se je morala umakniti. Tarik ibn Zijad je verjetno umrl leta 720. Gibraltar so leta 1309 zavzeli Kastiljanci, leta 1333 pa so ga ponovno osvojili Mavri in ga obdržali do leta 1462. Leta 1502 pa je bil Gibraltar priključen španski kraljevini. A le do vojne za špansko nasledstvo leta 1704. Tedaj so ga skupaj z Nizozemci zavzeli Britanci in ga leta 1830 proglasili za britansko kronsko kolonijo.
