Delo iz leta 1818 zob časa očitno ni načel. Morda najbolj zanimiva plat zgodbe je namreč nauk o temeljnih konceptih ekologije in evolucije, ugotavljajo raziskovalci ameriškega Kolidža Dartmouth.
Pred časom
Kot ključen trenutek v knjigi navajajo srečanje med Victorjem Frankensteinom in njegovo stvaritvijo, ko ga ta zaprosi za družico. Frankenstein se odloči, da prošnjo pošasti ne usliši, saj bi posledice za človeštvo lahko bile katastrofalne, če bi se takšni kreaturi lahko razmnoževali.
»Princip konkurenčnega izključevanja ni bil definiran do tridesetih let prejšnjega stoletja,« je dejal Nethaniel J. Dominy, profesor antropologije in bioloških znanosti s prej omenjenega kolidža. »Izračunali smo, da bi nas dve takšni bitji v le 4.000 letih pognali v izumrtje.«
Medtem ko je raziskava zgolj miselni eksperiment, pa vseeno kaže, kako jasni so tovrstni koncepti bili pisateljici Mary Shelley in kakšno težo še vedno ima njeno delo.
