Redno ugotavljamo, da o zgodovini svoje vrste vemo malo, še manj pa o človečnjakih pred rodom homo. Ti so na svet prijokali v Afriki, ki velja za zibelko človeštva. Tam so našli do zdaj najstarejše kosti našega prednika, ki so ga znanstveniki poimenovali avstralopitek, kar pomeni južna človeku podobna opica. Najbolj znana predstavnica je kajpada Lucy, ki naj bi živela pred polštirimi milijoni let. Dva milijona let pozneje pa se že pojavi naš prvi pravi prednik.
Okolje ima vedno velik vpliv na evolucijo živih bitij in enako je bilo z nami. Nekateri od prvih človečnjakov so se bolje prilagodili na spremenjene podnebne razmere, kar je botrovalo rojstvu rodu homo, v katerega spadamo tudi mi. Pred približno dvema milijonoma let je v Afriki živel spretni človek oziroma latinsko Homo habilis. Visok je bil okoli meter in trideset, imel je gibljiv palec na roki, a na videz je bil bolj podoben opici kot človeku. Poleg njegovih fosiliziranih kosti so našli prva kamnita orodja, zato predvidevajo, da jih je znal izdelati in uporabljati. Sicer pa naj bi imel spretni človek več kot pol manjšo prostornino možganov od naših, vse to so ugotovili na podlagi najdenih fosilov. Po najdbi Mary Leakey so namreč trudi paleontologi našli nekaj njegovih ostankov. Leta 1973 celo skoraj popolnoma ohranjeno lobanjo.
