Velikan med pivci

Kako se ga je nacejal Ernest Hemingway?

S.R.
22. 10. 2016, 19.25
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Na današnji dan leta 1926 je svojo prvo novelo Sonce tudi vzhaja izdal Ernest Hemingway, eden najbolj znanih pisateljev in tudi pivcev na svetu. Tokrat smo se osredotočili na slednje.

Profimedia

Mladi Ernest Hemingway je svet alkohola spoznal prek lokalnega kovača, ki mu je ponudil prvi kozarec jabolčnega mošta. Po tem skromnem začetku je Hemingway na lastno pest prečesal ves širni svet alkohola. Kot večina največjih svetovnih pivcev pri uživanju alkohola ni poznal omejitev. Že kot mladenič v Evropi je po grlu zlil dovolj vina, konjaka, brendija, žganja, vinjaka in absinta, da so ga upravičeno šteli za neke vrste alkoholnega strokovnjaka. Dejal je, da mora biti vsak pravi obrok postrežen ob spremljavi vina, kar je zanj pogosto pomenilo tudi zavidanja vednih šest steklenic. 

Profimedia
Znan je bil po tem, da je raje kot iz kozarcev pil neposredno iz flaše, kar je sam primerjal s »punco, ki se v vodo požene brez kopalk.«

Njegovi lovski prijatelji so vedeli povedati, da je na safariju njegov prvi požirek dneva vedno spremljala jutranja zora. V prvih bojnih črtah druge svetovne vojne naj bi bila njegova čutarica zmeraj napolnjena z ginom. Na Kubi pa je njegovo pijančevanje dobilo povsem nove razsežnosti. Tipičen večer je začel z absintom, ob večerji je nadaljeval s steklenico »dobrega« vina, čemur je sledil izlet v mesto, kjer je najprej presedlal na vodko ter se ga nato do tretje ure zjutraj nacejal z viskiji. Čeprav je Hemingway obiskovalcem rad povedal, da vstaja ob zgodnjih jutranjih urah in nikoli ne naredi požirka pred dvanajsto, je novinar, ki ga je na Kubi opazoval pri »delu«, poročal, da »običajno s pijančevanjem prične že takoj zjutraj ter s pisalom v eni roki in kozarcem v drugi piše kar stoje.«

Njegov prijatelj Denis Zaphiro je dejal: »Zdi se mi, da je bil ves čas nažgan, vendar tega ni kazal, postajal je le vedrejši, bolj priljuden in "zajebantski". Brez pijače je bil zagrenjen, tih in depresiven.«

V nasprotju z legendo neposredni krivec za njegov samomor ni bila pijača, temveč se je ustrelil po treh mesecih prisilne abstinence in šok terapije. »Z alkoholom bi morda preživel, vendar brez njega tega ni zmogel,« je napisal njegov sin.