Rdeči planet

Schiaparelli je treščil na Mars

M.K./STA
21. 10. 2016, 20.27
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Evropski modul Schiaparelli, ki bi moral po načrtih v sredo pristati na Marsu, je na rdeči planet treščil z veliko hitrostjo in se razletel.

ESA/ATG medialab
Na površje Marsa je modul treščil s hitrostjo več kot 300 kilometrov na uro.

Gre za nov neuspeli poskus Ese, da bi pristali na Marsu po neuspelem poskusu Beagla 2 leta 2003.
Esa dva dneva ni imela informacij o tem, kaj se je zgodilo z modulom, dokler ameriška sonda MRO, ki je v orbiti Marsa, ni posnela fotografije, na kateri so vidni ostanki Schiaparellija. Agencija je v sredo sporočila, da je modul pristal na rdečem planetu, v četrtek so potrdili prejem podatkov z modula, a njegova usoda po pristanku do danes ni bila znana.

ESA/ATG medialab

"Schiaparelli je na Mars priletel z veliko večjo hitrostjo, kot je bilo predvideno," je pojasnil predstavnik Ese Thierry Blancquaert. Iz nadzornega centra vesoljskih poletov v nemškem Darmstadtu pa so danes sporočili, da je na površje Marsa treščil s hitrostjo več kot 300 kilometrov na uro.

Vodja misij na planete pri Esa Andrea Accomazzo je že v četrtek pojasnil, da je modul do določene faze pristanka deloval brezhibno, po sprožitvi padala pa se "ni obnašal v skladu s pričakovanji".

Michel Denis, eden od sodelujočih pri projektu ExoMars 2016, ki naj bi odgovoril na vprašanje, ali na Marsu obstaja življenje, je povedal, da je modul pristal skoraj tam, kjer je bilo predvideno, le nekaj kilometrov proč. "Na fotografiji je videti bel madež, ki bi lahko bil padalo, dva kilometra proč pa še črna lisa, ki je zagotovo mesto, kjer je Schiaparelli treščil na Mars. Ta lisa je veliko večja, kot če bi bil v enem kosu, kar pomeni, da se je razletel," je še pojasnil.

NASA/JPL-Caltech/MSSS
Na posnetkih sonde MRO, ki je v orbiti Marsa, so vidni ostanki Schiaparellija.

Opravil naj bi pomembne meritve

Schiaparelli, poimenovan po italijanskem astronomu iz 19. stoletja, naj bi po načrtih več dni meril podnebne razmere na rdečem planetu, tudi sezonske peščene nevihte, in pripravil teren za prihod vesoljskega raziskovalnega vozila, t. i. roverja, ki naj bi proti Marsu poletelo v drugi fazi projekta leta 2020. Opremljen je z baterijami, ki bi predvidoma zdržale dva do tri dni. V tem času naj bi Schiaparelli pošiljal podatke na Zemljo.

V Esi imajo kljub temu nekaj razlogov za veselje, saj se je sonda TGO (Trace Gas Orbiter), na kateri so modul poslali na Mars, v sredo utirila v orbito planeta, kot je bilo predvideno. Sonda, opremljena z visokotehnološkimi instrumenti, bo fotografirala Mars in analizirala njegovo ozračje.