Nazadnje so z obronka Osončja v našo zavest pritegnili L91 – majhen planet, ki pa si upa tako daleč, da za en krog okoli Sonca potrebuje več kot 20.000 let.
Astronomi OSSOS-a, ki se ukvarjajo s prečesavanjem obronkov našega Osončja, so L91 prvič odkrili leta 2013, vendar pa novo znanje nakazuje, da gre njegovo nenavadno orbito pripisati vleku nečesa masivnega. Nečemu, kar bi lahko bil Deveti planet, domnevni planet na obrobju Osončja.
Razlag je več
Astronomi sicer že nekaj časa proučujejo čezneptunska telesa – nebesna telesa v Osončju za Neptunovo tirnico –, da bi ugotovili njihov izvor in razloge, da ubirajo tirnice, ki jih ubirajo. Vendar pa Deveti planet ni edina verjetna razlaga – 'krivec' bi lahko bila tudi kakšna mimoidoča zvezda ali pa kar sama masa Rimske ceste.
Do sedaj zbrano znanje nakazuje, da so se planeti v začetkih Osončja 'prerivali' za položaj v njem, se premikali in trkali drug v drugega. V tej zgodnji fazi je velikanska gravitacija velikanov – denimo Jupitra in Saturna – krojila orbite manjših ledenih teles in jih v nekaterih primerih katapultirala daleč v Oortov oblak. V OSSOS-u sicer menijo, da je bila orbita L91 dokaj normalna z majhno razliko med njenima od Sonca najbolj in najmanj oddaljenima točkama. Svoje pa so naredila leta. Milijarde let kroženja so njegovo orbito z Neptunovo pomočjo zaneslo v Oortov oblak.
Številni astronomi pa vseeno menijo, da smo na pragu odkritja Devetega planeta ter da je ta krivec za te nenavadne orbite in ne planetarne muhe.
