Največ lažiranja je med objavljenimi fotografijami, saj si vsi želimo, da bi ravno naša dosegla viralnost, da bi jo vsi delili oziroma povzemali, zato je resnicoljubnost na zadnjem mestu. A dokler gre za zabavne teorije zarote ali karkoli drugega, kar ne škodi ljudem, se zasmejimo in na tozadevne spletne neumnosti preprosto pozabimo.
Dokazano lažirane, a jim vseeno verjamemo
60 odstotkov interesentov za izdelek tega ne bo kupilo, če bodo našli tri negativne ocene zanj in bodo tem tudi verjeli!
Koliko pa zaupamo ocenam na spletu oziroma komentarjem, ki jih uporabniki pustijo na spletu? Spletne trgovine se znajo pohvaliti z njihovo količino in vse v en glas trdijo, da gre za pristna mnenja, ki imajo osnovo v strokovnem znanju komentatorjev in njihovih izkušnjah z izdelkom. Kupec, ki se zanima za izdelek, preveri vse o njem, kar lahko najde na spletu, najbolj uporabni pa so zanj ravno komentarji in izkušnje ljudi, ki so ga že kupili. Če jih najde in prebira na strani spletne trgovine, neposredno pod mamljivo ponudbo, je večja verjetnost, da se bo zanj tudi odločil. Težava je, da gre dostikrat za manipulacije skoraj industrijskega obsega, za naročene pisce, ki hvalijo naročnikove izdelke in pljuvajo po vsem, kar ima pokazati konkurenca.
Kdo piše lažno hvalo?
Lažne opise (preizkuse) tehničnih izdelkov pišejo »pogodbeniki« z računalniško izobrazbo v državah, kot so Indija, Bangladeš in Indonezija. In to ne za dober denar. Plačila so majhna, vendar lahko pisec, če napiše veliko, zasluži dovolj za lagodno življenje. »Pogodbeniki« pa ne le pišejo, svoje »umotvore« nato objavijo na straneh, kot zahteva plačnik, pri čemer uporabljajo več izmišljenih imen in lažnih poštnih naslovov. Poleg »naročnikov«, ki zahtevajo dobre ocene za svoje tehnične izdelke, je menda pomemben odjemalec tudi turistična industrija, ki si želi pozitivnih ocen priljubljenih turističnih znamenitosti.
Sama hvala, malo kritike
Težko, celo nemogoče je dokazati, da se je neko podjetje odločilo za najete pisce. Skrb vzbuja, da v tem, da pozitivne ocene pišejo zaposleni v podjetju, za katere je to neformalna (ali prostovoljna) dolžnost, marsikdo ne vidi nikakršnega problema. Ljudje lahko na spletu anonimno pišejo, kar se jim zazdi, zakaj tega ne bi počela tudi podjetja sebi v korist? Ker je to manipulacija javnega mnenja?
Če drži trditev, da se veliko spletnih kupcev odloča za nakup glede na zapise kupcev podjetja, potem jih lažne pozitivne ocene zavedejo v nakup, ki ga sicer ne bi opravili. Ta ista podjetja so lahko zelo občutljiva na kritike, ki jih uporabniki ali kupci zapišejo na njihov račun. Večinoma jih tudi brišejo s svojih spletnih strani. Ko gre za »hvalospeve«, obrnejo ploščo, v tem ne vidijo težave, kot da je to način »prikritega« odnosa do javnosti. Hkrati pa seveda skrivajo in brišejo dokaze, da so naročila pozitivne ocene.
