"V svetovnem merilu se grozdja pridela zelo veliko, prekaša celo skupni pridelek banan, pomaranč in jabolk, vendar se ga več kot tri četrtine predela v vino."
Preverili smo, čemu služi uživanje grozdja – sadeža bogov, v nadaljevanju pa razkrivamo koristi za naše zdravje.
»V svetovnem merilu se grozdja pridela zelo veliko, prekaša celo skupni pridelek banan, pomaranč in jabolk, vendar se ga več kot tri četrtine predela v vino,« nam je pojasnila Mojca Dovjak, univ. dipl. inž. živ. tehnol., zaposlena na Inštitutu za nutricionistiko. Povedala nam je tudi več o njegovi prehranski vrednosti: »Grozdje vsebuje vitamine skupine B (razen B12) in vitamin C. Je pomemben vir polifenolov, ki so najbolj razširjeni antioksidanti v naši prehrani. Vsebuje veliko flavonoidov, galne kisline in antocianov. Flavonoidi preprečujejo oksidacijo (slabega) holesterola LDL. Delujejo bakteriostatično in znižujejo koncentracijo celokupnega holesterola v krvi. Zavirajo razvoj ateroskleroze in rast stafilokokov. Pomagajo preprečevati okvare DNK ter zobno gnilobo in bolezni dlesni. V grozdju so kalij, fosfor, mangan, železo, kalcij in magnezij. Kalij je pomemben za mišice, prebavila in uravnavanje presežkov natrija, fosfor za živce in možgane, mangan za kosti in ščitnico, železo za kri, kalcij za zobe in kosti ter magnezij za srce in mišice.«
Dario Cortese, poznavalec in ljubitelj divjih rastlin: Samorodne sorte, na primer šmarnica, jurka in izabela, so odporne in ne potrebujejo prav nobenega škropiva, namizne in vinske sorte pa gredo običajno skozi intenziven 'škropilni program'.
Grozdje naj bi potencialno ravno tako zmanjšalo tveganje za nastanek metabolnega sindroma, za katerega so značilni povečan krvni tlak, visoka raven sladkorja v krvi, presežek telesne maščobe okoli pasu ali nizka raven dobrega holesterola HDL ter povečana raven trigliceridov v krvi. Vse omenjene težave povečujejo tveganje za nastanek bolezni srca, kapi ter diabetesa tipa dve. »Rezultati študij na podganah so pokazali, da je trimesečno uživanje prehrane, v katero so vključili grozdje, zmanjšalo vnetne znake v telesu, še posebej v jetrih in trebušnem maščobnem tkivu. Zmanjšala se je maščoba v jetrih, ledvicah in trebuhu, še posebej v jetrih in ledvicah pa so se povečali znaki antioksidativne obrambe.«
Samorodne sorte so najbolj odporne
Eden izmed razlogov, zakaj trgovinsko grozdje ni tako zdravo kot grozdje z domačih trt, je ta, da se na trgovskih policah prodaja predvsem namizno grozdje, ki je slabše odporno in se ga zaradi tega več obdela s škropivi. Na to je v enem od strokovnih člankov opozoril tudi Dario Cortese, poznavalec in ljubitelj divjih rastlin, ki je zapisal, da je grozdje ena izmed najbolj dejavnih vrst sadja in hrane nasploh v našem telesu, a hkrati tudi najpogosteje škropljeno.
60–70 kalorij je v 100 gramih grozdja. Kljub kaloričnosti ga odlikujejo pozitivni učinki na telo.
»Poreklo grozdja je še kako pomembno. Samorodne sorte, na primer šmarnica, jurka in izabela, so odporne in ne potrebujejo prav nobenega škropiva, namizne in vinske sorte pa gredo običajno skozi intenziven 'škropilni program'.« Toda obstajajo tudi vinogradniki, ki grozdje pridelujejo po ekološki poti. Takšno grozdje je še vedno škropljeno, vendar zgolj z apneno brozgo in modro galico, ki sta manj strupeni od organskih preparatov. Če povzamemo, manj ko je grozdje škropljeno, bolj je zdravo in večje koristi imamo od njega. Logično, kajne? Naj se jesen začne v družbi okusnega grozdja!
