Bi pa se, če planet ne bi imel mehanizmov, ki to preprečujejo. Ponori soli namreč odstranijo skoraj enako količino soli, kot jo reke odlagajo. Eden od teh je izhlapevanje vode na nekaterih delih morij. Več vode izhlapi, večja je koncentracija soli v njej, dokler se ta ne topi več. Nastanejo depoziti soli, ki nazadnje »pristanejo« v sedimentnih kamninah. Podoben je tudi drugi »ponor«. Veter, ki razprši kapljice slane vode na obalo, kjer ta izhlapi, za seboj pa pusti kristalizirano, torej trdno sol.
Kemijske reakcije prav tako odstranjujejo sol iz oceanov. Lava na morskem dnu reagira s raztopljenimi ioni soli, kot tudi nekatere gline ter drugi minerali. A to ni vse. Sol potrebujejo tudi živa bitja, med drugim za gradnjo oklepov oziroma skeletov, in ko umrejo, se trdi deli nalagajo na oceanskem dnu. Drugače povedano, vrne se tja, od koder je prišla. V kamnine. Počakati je sicer treba nekaj milijonov let, da se te vrnejo na površje, in proces erozije se ponovi, oceani pa so bolj kot ne enako slani. Oziroma vse manj, saj taljenje ledu prinaša v oceane veliko sladke vode.
