Mansarda je najvišje ležeči prostor v objektu in kot taka lahko zajame največ svetlobe. Razlog za to je predvsem v manjšem vplivu okolice na njeno osvetlitev, saj je njena višja lega, v primerjavi z nižjimi etažami, deležna manj vplivov senc, ki jih ustvarjajo okoliški objekt in vegetacija. Z višjo lego pa je mansarda deležna tudi večjega vidnega kota neba, kar pa pomeni tudi več svetlobe v prostoru.
V današnjem času, ko preživimo do 90% svojega časa v zaprtih prostorih, bodisi v službi ali doma, pa je ustrezna naravna osvetlitev prostora še toliko bolj pomembna.
Kakšna svetloba je tista, ki vam bo vzela dih?
Bistveno za odlično svetlobo, dobro osvetlitev in počutje v prostoru je premišljeno načrtovanje in razporeditev okenskih odprtin.
Svetlobo pod streho lahko pripeljemo na več načinov: preko oken v fasadi, preko strešnih oken ali pa preko frčad (kukerle). Okna v fasadi so že nekaj standardnega in običajnega. Za prostore ob čelu hiše so običajno tudi dovolj v kolikor ti prostori niso preveč globoki. Vse ostale prostore pa moramo osvetliti tako, da pripeljemo svetlobo skozi streho.
Strešna okna za razkošno osvetlitev
S strešnimi okni lahko prostor razkošno osvetlimo, strešna okna pa lahko tudi poljubno razporejate, saj niso vidna iz ulice.
Koliko svetlobe je dovolj?
Okna morajo dovajati v prostor toliko svetlobe, da pri vsakdanjih opravilih v prostoru ne potrebujemo umetne razsvetljave.
V Sloveniji imamo minimalne tehnične predpise, kjer so podani pogoji za projektiranje stavb. Po teh predpisih mora biti okenskih površin za 20% glede na tloris. Prosim ne pozabite, da je to minimum.
Svetloba za piko na i
Če v mansardi ne postavite ravnega stropa ampak pustite prostor odprt »do špice« lahko pripeljete svetlobo v prostor tudi precej v globino. Tako dobimo prostore, ki so zelo enakomerno osvetljeni, brez temnih kotov.