Ker se morajo določenih stvari (spet) naučiti, je prav, da opozorimo na nekatere posebnosti.
Takole bodo koraki do šole kar se da varni!
Šolarji se bodo kmalu vrnili v šolske klopi in malčki v vrtce, zato zanje prihaja najbolj občutljiv čas v prometu. Ker se morajo določenih stvari (spet) naučiti, je prav, da opozorimo na nekatere posebnosti.
S prometno vzgojo ne odlašajte
S svojim obnašanjem in ravnanjem smo otrokom vzor. Ko nas opazujejo in poskušajo posnemati, si pridobivajo potrebna znanja in izkušnje, razvijajo sposobnosti ter navade. Zato izkoristimo priložnost doma, vsak sprehod, vsako pot v mesto ali drugam, vsako vožnjo v vozilu.
Otroci z zanimanjem opazujejo nas, pešce, vozila in okolje. Spodbujajmo jih k opazovanju in jim pojasnjujmo naše ravnanje in ravnanje drugih.
Naj bodo vidni
Otroci pogosto mislijo, da jih voznik vidi, če oni vidijo avto, ki se približuje. Z izbiro svetlih oblačil v živih barvah lahko dosežemo, da bodo otroci dobro vidni in jih bodo vozniki prej opazili. Pri slabi vidljivosti in v mraku naj nosijo ob žep pripeto kresničko, tako da le-ta prosto niha in odseva svetlobo, če jo osvetlijo avtomobilski žarometi. Otrok naj ima kresničko vedno pripeto, v mraku ali ob slabi vidljivosti pa jo spusti iz žepa. Pomembna pa je tudi uporaba odsevnikov.
Kje naj hodi otrok?
Predšolskega otroka pri hoji po pločniku ali ob robu ceste vedno držimo za roko. Tako nas ne more nenadoma spustiti in steči na cesto, če ga kaj v trenutku tako pritegne.
Hoja po pločniku
Otrok naj vedno hodi čim dlje od roba ceste, tako da je kar najbolj oddaljen od vozil in smo odrasli vedno med njim in vozili. Tako imamo več možnosti, da preprečimo njegov morebitni nenadni skok na cesto. Tudi voznik bo imel več časa, da bo opazil otrokovo namero in ustavil. Ko otroka učimo, kje naj hodi po pločniku, si lahko pomagamo s črto, ki jo narišemo po sredi pločnika ali položimo vrvico, da bomo nazorno pokazali katera polovica je zanj bolj varna.
Kaj pa, če pločnika ni?
Kadar v bližini našega doma ni pločnikov, so pešci, zlasti otroci, še posebej ogroženi. Z otrokom vedno hodimo ob levem robu ceste tako, da smo vedno med otrokom in cesto. Tako vidimo prihajajoče vozilo in se mu lahko pravočasno umaknemo, tudi če nas voznik spregleda ali vozi nepravilno.
Le izjemoma, če je tako res varneje, hodimo ob desnem robu cestišča. Vedno hodimo tako, da smo med otrokom in vozili. Če je rob ceste zelo ozek, hodimo z otrokom drug za drugim, tako da držimo otroka pred seboj.
In najbolj pomembno: prečkanje ceste
Prečkanje ceste je izredno zahtevna naloga, ki zahteva tudi od odraslega veliko znanja, pozornosti in previdnosti. Da bi otroka postopno pripravili na samostojno prečkanje ceste, razdelimo naloge na več delov.
Naučite ga:
- izbirati najvarnejša mesta za prečkanje ceste,
- da se vedno ustavi pred robom pločnika,
- da bo znal opazovati promet in presojati kdaj lahko prečka cesto, po možnosti takrat, ko se ne približuje nobeno vozilo,
- dejanskega prečkanja ceste.
