Novice Svet24

Poletje je marsikomu najljubši letni čas. Morje, sonce, plaža, čofotanje, topli večeri s šumenjem morja v ozadju, jasno nebo, posuto z zvezdami, in še bi lahko naštevali. Poletje pa ima tudi svoje temne strani. Če smo predolgo izpostavljeni vročini in soncu, se lahko med prvimi znaki pojavijo kožni izpuščaji in utrujenost, več pozornosti pa moramo nameniti stanjem, ko se pojavijo vročinski krči, izčrpanost, motnje zavesti in vročinski udari oziroma kapi.

Profimedia

Občutljive skupine

Posebej na udaru so otroci, mlajši od štirih let, in starejši od 65 let. Posebno pozornost je treba nameniti tudi kroničnim bolnikom, ljudem z duševnimi motnjami in s prekomerno težo. Prav tako naj bodo na počutje pozorni tisti, ki opravljajo delo na prostem. Verjetnost za nastanek vročinskega udara se poveča, če telesa ne hidriramo dovolj, prav tako pa, če pretiravamo z alkoholom. Dejavniki tveganja so lahko tudi nekatera zdravila, akutna obolenja, med katera spadajo driska, vročina, infekcije in kožne opekline ter kronična obolenja.

Ne pozabite piti

Profimedia

Priporočljivo je, da v vročih dneh spijete vsaj dva litra tekočine (najboljša je voda, morda kakšna limonada in podobno), vse pa je odvisno tudi od stopnje potenja. Stanje hidracije oziroma dehidracije lahko preverjate tudi z barvo in vonjem urina. V primeru temnejšega urina, ki ima močan vonj, sprejmite to kot opozorilo, da je treba zaužiti več tekočine. Izogibajte se pijačam, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, te namreč povečajo odvajanje tekočin iz telesa. Dobro je tudi, da ne uživate preveč hladnih pijač, saj lahko povzročijo želodčne krče.

Bodite primerno oblečeni

Čez poletje vam svetujemo lahka, ohlapna oblačila. Materiali naj bodo naravni, bombaž vpije veliko vlage, lan omogoča večjo zračnost. Barve naj bodo svetle, sploh bela odbija sončno svetlobo. Zaščitite se tudi s sončnimi očali, glavo pokrijte z zračnimi kapami ali klobučki, ne pozabite pa tudi na zaščitno kremo.

Omejite fizične aktivnosti

Vse aktivnosti, ki jih je treba opraviti na vrtu ali okoli hiše, omejite na čim bolj jutranje ali večerne ure. Tudi v tem času ne pozabite na zadostno uživanje vode. Strokovnjaki svetujejo, da med fizično aktivnostjo spijete od dva do štiri kozarce tekočine na uro. Če gre za dlje časa trajajočo aktivnost, posezite tudi po izotoničnih napitkih, ki bodo nadomestili izgubljeno sol in minerale.

Zadržujte se v hlajenih prostorih

Thinkstock

V vročini se zadržujte v čim bolj hladnih prostorih v stanovanju. Prostore zračite zvečer in zgodaj zjutraj, čez dan čim manj, uporabljajte pa tudi rolete in žaluzije, ki odbijajo sončne žarke in s tem zmanjšajo segrevanje prostorov. Ne odpovejte pa se tudi dodatnemu prhanju in kopeli, ki sta prav tako še kako dobrodošla za ohlajanje razgretega telesa. Če ste bili dlje časa izpostavljeni vročini, telo hladite postopno. Začnite s temperaturo vode, ki jo boste najmanj čutili, in jo počasi znižujte. V nasprotnem primeru lahko pride do kolapsa. Če nimate klime, si lahko prostor hladite z ventilatorji. Temperaturo v prostoru pa boste še nekoliko zmanjšali, če boste predenj postavili plastenke vode, ki ste jih čez noč zmrznili v hladilniku.

Temperatura v delovnem prostoru

Če je dopust že za vami in ste se vrnili na delo, preverite tudi, ali temperatura ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu. Temperatura zraka v delovnem okolju ne sme presegati 28 stopinj, z izjemo hladilnic in prostorov, kjer temperatura zraka zaradi narave dela presega določeno vrednost (proizvodnja stekla, metalurgija in drugo). Če niso zagotovljene primerne delovne razmere, delodajalec pa v tej smeri ne razmišlja, se lahko obrnete na inšpektorat za delo.