2000 m pod morjem

V živo s podvodnega vročega vrelca

Marjan Kodelja
12. 6. 2016, 15.33
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Pobuda oceanskih observatorijev, avtomatiziranih raziskovalnih postaj, je po nekajmesečni zamudi zaživela. Brskamo lahko po podatkih ali vsake tri ure opazujemo dogajanje.

Kamera ločljivosti HD v razmiku treh ur prižge luči in opazuje gobi podoben »dimnik«.

Gre za mrežo »opazovalnic« v Atlantskem in Tihem oceanu, ena pa je še posebej zanimiva. Štiristo kilometrov od obale ameriške zvezne države Oregon in na globini skoraj dveh kilometrov opazovalnica blizu vročega vrelca štirikrat na dan prenaša štirinajstminutni video okolice v visoki razločljivosti.

386 milijonov dolarjev je bila vredna gradnja sistema opazovalnic. Projekt je velikega pomena za znanstvenike, ki preučujejo oceane in podnebne spremembe.

Raziskovanje nepoznanega sveta

Mreža, v kateri je 83 opazovalnic, je delno odprta za javnost, kar pomeni, da poleg ogledov videa lahko brskamo tudi po zbranih podatkih. Opremljene so z robotskimi pripomočki in veliko tipali, s površino pa povezane po optičnem vodniku. Zato bodo raziskovalci lahko podrobneje preučevali vpliv potresov na oceansko dno, življenje v popolni temi okoli vročih vrelcev in vplive okoljskih sprememb na morsko vodo.

Življenje okoli vročega vrelca

Za večino naključnih opazovalcev bo najbolj zanimivo opazovati organizme okoli vročega vrelca, kajti ti živijo v popolni temi. Ker energije ne zagotavlja sončna svetloba, so mikroorganizmi razvili metabolizem, ki pline, kot so ogljikov dioksid, vodikov sulfid in metan, pa tudi druge snovi, spreminja v energijo. Sami pa so postali hrana za vse višje razvita bitja, najbolj znani so nekakšni črvi, ki tvorijo ekosistem okoli vrelca. Z nenehnim opazovanjem dogajanja znanstveniki pričakujejo odgovore na vprašanja, kako so sistemi nastali in kako se razvijajo v negostoljubnem okolju, ki tudi ni dokončno, saj se ves čas spreminja.