Kako se jim je lahko posvetila? Celo Fahreta Jahić se je kot mlada začetnica napotila k njej. Rekla ji je, da bo slavna (»ah, dajte no, jaz pa slavna?!«) in da se bo poročila z nekom v beli uniformi (»torej s pekom ali morda z zdravnikom?«). Potem je res postala slavna kot Lepa Brena in se poročila s teniškim igralcem Slobodanom Živojinovićem ... Celo Hitler naj bi bil med vojno skrivaj zašel k jasnovidki in menda je prišel iz njene hiše zelo potrt. A bolj kot preteklost nas seveda zanima prihodnost – baba Vanga jo je napovedala za dobrih dva tisoč let naprej.
Tudi največji skeptiki včasih obupajo, saj vsega na tem svetu pač ni mogoče logično razložiti ali znanstveno utemeljiti. Na babi Vangi so si številni znanstveniki, ki so šli k njej strogo inkognito, da bi jo ujeli pri goljufanju, polomili zobe. Razkrila jih je in jih pozvala (če je bila seveda dobre volje, sicer jih je nagnala), naj kar vprašajo, kar hočejo, in izmerijo, kar znajo, ampak njej pač prišepetavajo nevidna bitja, ki jih navadni smrtniki ne morejo videti, kaj šele, da bi jih ujeli.
Trdila je, da jo obiskujejo svetniki in nevidna bitja (namigujejo, da ji je precej informacij zaupala tudi bolgarska vohunska služba, za takrat, ko so k njej prihajali tudi politiki), ponoči pa naj bi letala v prostoru in času.
V nebesa in nazaj
Vangelija Pandeva Dimitrova se je rodila leta 1911 v Strumici v revni družini. V šolo očitno ni hodila, saj je bila nepismena, katere nacionalnosti so bili njeni starši, se ne ve. Si je pa vsekakor pošteno ogledala svet, preden je oslepela. Zgodilo se je, ko je imela dvanajst let, v neki grozni nevihti jo je zagrabil vrtinčasti veter in jo dvignil visoko v zrak. Našli so jo precej daleč proč, zasuto s peskom in kamenjem. Očitno je bila nekaj čas na oni strani, a so jo iz nebes napodili, saj očitno še ni prišel njen čas, za popotnico pa so jo (številni jasnovidci imajo podobno zgodbo) obdarili z jasnovidnostjo. Po eni različici je oslepela postopoma, po drugi takoj. Prazne očesne jamice (nikoli ni nosila dekorativnih očal) vsekakor kažejo, da se je hudo poškodovala.
Kmalu po tistem ji je umrla še mama in deklico so poslali v Zemun v šolo za slepe, tam pa se je naučila šivanja. Nič čudnega, mnogi slepi so pri ročnih delih precej spretnejši kot tisti, ki vidijo. Pri osemnajstih se je vrnila domov, saj ji je umrl oče in poskrbeti je bilo treba za mlajše brate in sestre. Družina je živela v strašnem pomanjkanju in prav takrat naj bi se začel širiti sloves o njeni jasnovidnosti.
No, ljudje okrog nje so že prej opazili, da na vprašanje, kje je to ali ono,vedno odgovori slepa Vangelija (njeno ime je izpeljano iz grške besede za dobro novico). Potem so jo začeli spraševati, kdo je ukradel denarnico in kje je, kam je izginil ta ali oni človek, se je pes izgubil, ga je kdo ukradel ali celo ubil. Zares slavna je postala leta 1941, ko je napovedala bombardiranje Beograda in širitev vojne na Balkan, novico pa naj bi ji sporočil »ognjeni jezdec«. Nato se je začelo. K njej so prihajali ljudje, ki so iskali izginule sorodnike, spraševali o bolezni in otrocih, o zakladih, družinskih skrivnostih in sovražnikih. Leta 1942 je prišel k njej moški in slepa jasnovidka je takoj vedela, da je to njen bodoči mož, saj ga je že nekaj časa pričakovala. Pisal se je Dmitar Gušterov.
Razcvet po moževi smrti
Po poroki sta se preselila v Bolgarijo, rodila je dve deklici in postajala čedalje slavnejša. Med drugim je napovedala skorajšnji konec zadnjega bolgarska carja, in to se je zares dogodilo. Povojni komunistični čas, ki je preziral duhovnost, ji seveda ni bil naklonjen, še posebno moteče je bilo, da se je »družila« z različnimi svetniki, ki da so ji pomagali pri jasnovidnosti. Nadzorovali so jo in (skupaj z možem) pritiskali nanjo, naj utihne. Tu in tam je vseeno ušla od doma in na kakšnem trgu na ves glas pripovedovala ljudem, kaj vse se bo zgodilo. Razcvetela se je šele po moževi smrti leta 1962, veliko ugleda ji je prineslo tudi prijateljstvo z ženo vodje bolgarske komunistične partije, poznejšim predsednikom vlade Todorjem Živkovom.
Ljudje so se začeli zgrinjati na njeno dvorišče, tam so ždeli in čakali v vročini in dežju. Če le ni mogla vseh sprejeti, je stopila na dvorišče in kar sama ogovorila čakajoče ter jim na kratko povedala, kar so hoteli izvedeti. Toda gorje, če je bil vmes kdo, ki ni verjel vanjo – kljub slepoti ga je našla, vanj uperila prst in ga ozmerjala. Največkrat se je to dogodilo spremljevalcem, ki so sicer šli zraven (recimo mož z ženo), a hudo neradi.
Zares slavna je postala leta 1941, ko je napovedala bombardiranje Beograda in širitev vojne na Balkan, novico pa naj bi ji sporočil »ognjeni jezdec«.
V državno blagajno
K babi Vangi, kot se je spontano preimenovala, ko je začela svoje sive lase pokrivati s črno ruto (baba pomeni babica), so seveda skrivaj hodili bolgarski pa tudi drugi politiki, zato je imela mir, legitimacijo pa so ji dali tudi v akademskih krogih, saj so zaradi nje ustanovili inštitut, ki se je ukvarjal s preverjanjem napovedi. Največkrat je iskala pogrešane ljudi, ki jih je bilo po vojni ogromno. Imela je 80-odstotni uspeh, na primerljivih inštitutih, kjer so preverjali jasnovidce, pa so bili največ 20-odsotno uspešni. Denar, ki so ga plačevali naročniki, je šel v državno blagajno.
No, je pa šlo kaj tudi v Vangin žep, čeprav se ni nikjer videlo, da bi bila bogata. Seveda je morala plačevati številne tuje ljudi in sorodnike, ki so skrbeli zanjo in zapisovali njene prerokbe. Posneli so jo ničkolikokrat in prizor je približno takšen: ljudje so ji prinašali v košček papirja zavit sladkor, kot je zahtevala – zdi se, da je bil sladkor nekakšen medij, po katerem je vzpostavila stik. Ko se je nehala pogovarjati s stranko, je odložila sladkor na pladenj, nekaj pa je vtaknila v žep. Ni treba imeti posebne domišljije – to je bil gotovo denar.
Govorila je z visokim, nekoliko kričavim glasom, bila je zelo neposredna, včasih tudi netaktna. Neki materi je recimo rekla, tvoj otrok je sicer res bolan, ampak ti si ga že kar pokopala? Nič mu ni, kmalu bo spet tekal naokoli. Nekega novinarja je strašansko ozmerjala in ga nagnala, češ kaj njo sprašuje, kaj se bo zgodilo v državi, naj raje vpraša predsednika vlade, on že ve.
Če je »videla« kaj slabega, recimo smrt, je to skušala zaviti v besede, ki so sicer povedale resnico, a so jih ljudje razumeli šele pozneje. Nekemu moškemu je recimo dejala, da bosta z ženo dobila otroka, a bosta za to plačala visoko ceno. Res je ženska kmalu po porodu umrla.
O Vangi kroži veliko resnic in izmišljotin, da je težko ugotoviti, kaj je res in kaj ne. Je pa zelo res, da je kar nekaj dni jokala, ko je umrla njena prijateljica Ljudmila Živkova, ki jo je imela nepopisno rada. Večkrat je dejala, da bo zgodovina še razkrila, kako plemenita je bila žena najvišjega partijskega šefa, ki je končal v zaporu zaradi korupcije. Je Vanga predvidela njeno smrt?
Med ptiči in kamelami
Ker je baba Vanga napovedala kar lepo število dogodkov, ki so se potem res zgodili – drugo svetovno vojno, Hitlerjev konec, potrese, cunamije, državne udare, Dianino smrt, potop podmornice Kursk in še marsikaj –, so se ljudje začeli čedalje bolj bati njenih prerokb, čeprav številne njene napovedi niso bile uresničene. Enajsti september je napovedala takole: jeklene ptice bodo skljuvale newyorška dvojčka, v grmovju pa bodo tulili volkovi. Skrbni analitiki so ugotovili, da ima Vanga v mislih tedanjega predsednika Busha, kajti grmu se v angleščini reče bush. Tako kot je Nostradamus zavijal svoje prerokbe v skrivnostne tančice – malo zato, da ga ne bi sežgali na grmadi, malo zato, ker pač ni mogel predvideti, kaj vse bodo ljudje izumili v naslednjih stoletjih –, je tudi baba Vanga včasih govorila zelo zvito in zavito. Mnogi so tako mislili, da bo potopljeno mesto Kursk, šele po nesreči pa se je ugotovilo, kaj je imela jasnovidka v mislih.
Drobna odrezava ženička je umrla avgusta leta 1996, na dan, ki ga je že zdavnaj napovedala. Poskrbela je, da je svet ne bo hitro pozabil, saj je dala zapisati svoje prerokbe za stoletja naprej. Ker je od njene smrti minilo dvajset let, danes pač vemo, kaj se je uresničilo in kaj ne. Napovedala je, da se bo tretja svetovna vojna začela v Siriji, pri čemer se človeku sicer naježijo lasje, vendar naj bi se vojna začela leta 2010. Leto pozneje naj bi muslimani Evropo tako rekoč pokončali s kemičnim orožjem; ljudje so najprej polni gnojnih čirov in raka, leta 2016 pa naj bi bila Evropa skoraj nenaseljena – čeprav je za letos tudi napovedala atentat na Merklovo, kar seveda ni povsem logično, če naj na celini ne bi bilo več ljudi ... Skratka, baba Vanga napoveduje, da se bo zemeljska os nagnila, da se bomo čez 200 let povezali s civilizacijo z drugega planeta, njeni prebivalci da so že med nami, da bo razneslo Luno, da bo leta 2048 Evropa pod muslimansko vladavino ... No, tudi Nostradamus je to napovedoval – češ da bodo kamele pile iz Rena. Kamele se pogostokrat vežejo na Arabce, pa morda sploh ne gre za to, da bi zavojevali svet – morda pa bodo kamele na severu zaradi klimatskih sprememb? Tudi Vanga grozi s strašnimi sušami, krivo pa da bo umetno sonce, ki se bo pokvarilo. Ah, no, čez kakšnih 1500 let se bodo Zemljani preselili na planet, tretji od Zemlje. Ni sicer povedano, v katero smer, in ne, koliko je tam temperatura, pa ali je kaj zraka in vode. Kakor koli že, baba Vanga je doživela slavo kot le redki na našem planetu, njene napovedi pa bodo vsekakor ostale zapisane. Za zdaj se (na srečo) niso uresničile.
Med ljudmi, ki jim je prerokovala veliko slavo, je »osmi ruski vladar po imenu Vladimir«. Zgodovinarji so prešteli vse slavne Vladimirje in ugotovili, da gre za Putina, ki ga Vanga še ni poznala. Napovedala je, da bo obnovil imperij in da bo postal vladar sveta. Vsekakor mu je pripisala izjemno pozitivne lastnosti in velike duhovne sposobnosti (pri nas pa se sprašujemo, ali ga je pametno spustiti na 100. obletnico postavitve Ruske kapelice).
Baba Vanga ni bila zdravilka, čeprav so mnogi njeni obiskovalci sumili (in upali), da ima tudi to moč. Je pa zmeraj razkrila diagnozo in tudi to, kje in kako naj se ljudje zdravijo. Včasih je celo natančno povedala ime, priimek in naslov človeka, ki lahko najbolj pomaga. Neredkim je naročila, naj čez čas pridejo povedat, kako se je vse skupaj končalo, in naj ji »prinesejo lepo darilo«.
Kako je slepa jasnovidka dobivala informacije? Trdila je, da jo obiskujejo svetniki in nevidna bitja (namigujejo, da ji je precej informacij zaupala tudi bolgarska vohunska služba, za takrat, ko so k njej prihajali tudi politiki), ponoči pa naj bi letala v prostoru in času. Tako je »videla« največjo revščino in bedo na planetu, v bližnji in daljni prihodnosti pa si nekaterih reči ni znala razložiti, zato jih je opisovala v prispodobah.
