Investiranje v podcenjene naložbe se sliši popolnoma logična izbira investicijskega pristopa. Vendar je zelo zanimivo, da presenetljivo malo investitorjev izbira naložbe na podlagi tega kriterija.
Profimedia
»Naložba v znanje je najboljša investicija, preden se dejansko odločite in kupite želeno naložbo.«
Finančni trgi
Avtor: Luka Gubo, kvantitativni analitik pri podjetju Finančni trgi, d. o. o., in upravljavec sklada FT Quant. Ima izkušnje na področju razvoja kvantitativnih modelov in investicijskih strategij.
Morda se sliši smešno, ampak največ interesa investitorji namenijo tistim naložbam, ki so v preteklosti ustvarile visoke donose. Takšne naložbe so v veliki večini primerov že precenjene – če je bil neki zavidljiv donos ustvarjen v preteklosti, potem v večini primerov to pomeni, da je naložba že primerno ovrednotena ali celo precenjena. Posledično so prihodnji donosi manjši ali celo negativni.
Investiranje v podcenjene naložbe je torej prava pot za vsakogar, ki želi ustvariti dobre donose. Pa naj bo to nepremičnina, delnica, sklad ali kaj drugega. Vedno se moramo namreč vprašati, kaj dobimo v zameno za to, kar plačamo. Pred izbiro naložbe se je torej treba vprašati, ali kupujemo neki potencial ali gre zgolj za mačka v žaklju.
Kadar kupujemo izdelke v trgovini, s tem pristopom res nimamo težav. Pogledamo ceno izdelka, se vprašamo, ali je ta cena primerna vrednosti, ki smo jo pripravljeni odšteti, in se na podlagi tega odločimo za nakup. Pri večjih nakupih gremo lahko še korak naprej in pregledamo še konkurenčno ponudbo – ali je cena nekega izdelka primerna glede na ceno konkurenčnih izdelkov.
Na žalost pa se večina investitorjev za nakup naložb odloča popolnoma drugače. En vidik odstopanja od racionalnega pristopa k investiranju izhaja iz nepoznavanja financ. Drug vidik pa je predvsem psihološke narave.
V letu 2007 je na slovenski borzi (in tudi ostalih balkanskih borzah) vladala popolna evforija. Tisti, ki so poznali osnove vrednotenja naložb (so primerjali ceno na borzi z dejansko vrednostjo v ozadju), so lahko hitro ugotovili, da so cene močno prenapihnjene in da bodo posledično prihodnji donosi nizki ali negativni.
Na žalost je bilo takšnih investitorjev v Sloveniji relativno malo, posledično se je med Slovenci uveljavilo splošno prepričanje, da je investiranje v delniške naložbe preveč tvegano in da ni mogoče ustvariti dobrih donosov. Brez znanja je to sicer res, vendar tukaj govorimo o osnovnih načelih investiranja, ki se jih lahko hitro in enostavno naučite.
Psihološki pritiski na investitorje so bili pred krizo res veliki. Vsi, ki so se dotaknili katerekoli naložbe na Balkanu, so služili. Vse je raslo. Če je kakšna delnica doživela padec cene, se je v naslednjih tednih hitro obrnila navzgor in nadaljevala svojo pot v višave. Posledično je bilo nemogoče stati ob strani in spremljati, kako lahko vsi ostali služijo, samo mi ne.
Seveda so se preprosto morali tej evforiji pridružiti številni vlagatelji in kot velika večina investitorjev kupovali tiste naložbe, ki so v preteklih mesecih in letih zrasle največ. Na žalost je to pomenilo, da je večina investitorjev kupila prav najbolj precenjene naložbe, posledično so imeli najslabše dolgoročne donose. Kot zanimivost – v povprečju so slovenski investitorji med krizo in po njej izgubili več kot 50 odstotkov investiranih sredstev.
Predstavljajte si še enkrat ta scenarij. Trdo delate vsak dan, si privarčujete 10 tisočakov in jih po nasvetu soseda investirate v neki sklad ali delnico, ki vam ga je priporočal lepo oblečen »svetovalec«. Sprva ste zadovoljni, saj vidite, da vaša naložba iz meseca v mesec narašča. Dosegla je celo vrednost 14 tisoč evrov. Mislite si: »Če bo šlo tako naprej, se bom lahko čez tri leta upokojil in živel samo od donosov ...«
Vaš optimizem se pozna tudi na večji potrošnji. Kupujete si stvari, ki jih v resnici ne potrebujete. Zamenjate avto za boljšega. Najamete kredit za renovacijo kuhinje. Vse gre lepo in prav, pa še vrednost privarčevanih sredstev naložbe je po novem narasla že na 16 tisočakov.
Potem pa vas udari
Ne samo da iz dneva v dan spremljate, kako je vaša naložba vredna vedno manj, še posel v podjetju, v katerem delate, je začel pešati. Sosed in njegov svetovalec sta popolnoma optimistična in celo svetujeta, da izkoristite trenutno korekcijo in investirate še več denarja.
Vrednost investiranih sredstev sprva upade na osem tisoč evrov. Šef vam grozi z nižjo plačo, ker enostavno ni dovolj prometa, za nameček pa še žena izgubi službo.
Vrednost sklada upade na pet tisoč evrov. Ne veste, kaj boste s kreditom, saj se vam je plača znižala, skupaj z ženo imata zdaj za 40 odstotkov manj prihodkov kot pred krizo. Nujno potrebujete denar. Pokličete »svetovalca«, ki vam pove, da se s tem poslom ne ukvarja več, da ste sami vedeli, kaj počnete, in da on ni nič kriv. Pri sosedu preverite, kaj je on naredil z investicijo, in ugotovite, da jo je prodal s 40-odstotno izgubo.
Obrnete se na družbo za upravljanje, kjer vam priporočajo, da sredstva pustite pri miru v skladu, saj je popolnoma neprimeren trenutek za prodajo. Vseeno je treba plačevati račune in odplačevati kredit, zato prodate naložbo. S 50-odstotno izgubo.
Namesto deset tisoč evrov imate zdaj samo pet tisoč. Prav ta denar, ki ste ga imeli na strani za varno prihodnost družine in bi vam zdaj prišel najbolj prav, je v večini izginil skozi okno. Strah, jeza, negotovost, razočaranje. Vse to vam roji po glavi, ampak denarja preprosto ni več.
In vse to zaradi preplačane naložbe. Slovenske delnice v letu 2007 niso bile smiselna naložba. Tudi kitajske ali pa balkanske delnice. Kako to vem? Ker je vrednotenje naložb v bistvu zelo preprost postopek, ki vam lahko vzame le nekaj minut časa, preden se odločite za investicijo. A treba ga je poznati, zato pred izbiro naložb vedno investirajte nekaj časa tudi v znanje. Verjemite, na dolgi rok se še kako izplača.
Finančni trgi
