Najstnik je pri raziskovanju sledil teoriji, da so ti srednjeameriški Indijanci pri gradnji mest upoštevali postavitev zvezd. Te so namreč določale primeren kraj, kjer bi se lahko naselili.
Pri svojem delu je preveril 117 znanih krajev, kjer se nahajajo majevska poselitvena območja in pri tem zaznal povezanost lokacije teh s postavitvijo zvezd.
Mesta je primerjal s 23 različnimi ozvezdji in pri preučevanju zadnjega našel tri zvezde, ki pa so sovpadale le z dvema mestoma.
Ker se mu je to zdelo nenavadno, se je odločil pregledati Googlove zemljevide in satelitske slike območja, kjer bi se lahko nahajalo mesto. Pri pregledu posnetkov neprehodnega mehiškega pragozda je odkril 86 metrov visoko piramido in poleg nje še 30 različnih zgradb.
V kratkem verjetno še odprava
Kanadčan je svoja spoznanja predal profesorju Armandu LaRocqueju z Univerze New Brunswick. Znanstvenik meni, da bi to mesto lahko bilo peto največje od vseh, ki so jih do sedaj odkrili.
Mesta je primerjal s 23 različnimi ozvezdji in pri preučevanju zadnjega našel tri zvezde, ki pa so sovpadale le z dvema mestoma.
Povod za raziskavo je bilo dejstvo, da so Maji svoja mesta postavljali proč od rek, in sicer na slabo rodovitni zemlji in v gorah, kar je skrajno nenavadno in mu je predstavljalo uganko, ki se jo je odločil rešiti.
Predstavnik kanadske vesoljske agencije Daniel De Lisle je Gadouryjevo raziskavo opisoval v presežnikih. Dejal je, da je osupel nad njenimi razsežnostmi. Način, ki ga je uporabil kanadski šolar, je po njegovem mnenju edinstven. Precej nenavadno je, da bi nekdo, še posebej pa najstnik, povezal koordinate zvezd z izgubljenimi mesti, vse to pa naknadno še preveril preko satelitskih slik.
Precej verjetno je, da bo Gadouryjeva spoznanja v kratkem šla preverjat posebna odprava, najstnik iz kraja Saint Jean de Matha na jugu province Quebec pa si želi v odpravi sodelovati.
