Strokovnjakinja za gojenje zelenjave Miša Pušenjak je obdelala tudi to tematiko in povzeli bomo nekaj njenih dragocenih nasvetov.
Odločitev o tem, ali bomo vrtnine sadili v glinene lonce, korita iz lesa ali iz umetne snovi, prepuščamo vsakemu vrtičkarju posebej, saj na to vpliva tako izbor vrtnin kot razpoložljivi prostor na balkonu. Vsekakor pa priporočamo, da se odločimo za sajenje sadik in le izjemoma za setev. Sadike iz vrtnarij (ali iz lastne predhodne vzgoje na okenskih policah) bomo na balkonu v posodah lažje kombinirali in jim pri tem lahko odmerili dovolj prostora za rast. Če bi vrtnine v posode sejali, bi posajene sadike zasenčile kaleče sejance in jim tako onemogočile razvoj. Med izjemami, ki jih sejemo, so seveda korenje in peteršilj, nekatere solatnice in špinačnice.
Kako kombiniramo
Gotovo bomo najprej izbrali tiste vrtnine, ki rastejo dlje časa, kot so paradižnik, paprika, jajčevec, visoki fižol, blitva, listnati ohrovt, novozelandska špinača. Te bomo kombinirali z zelenjadnicami s krajšo vegetacijo, torej s solato, nizkim stročjim fižolom, zelišči, kot je bazilika. Pozneje prazne prostore zapolnimo s špinačo ali motovilcem. V korito z visokim fižolom lahko sadimo kapusnice, obvezno tudi zelišča, kot sta šetraj in timijan, dobrodošla bo tudi blitva.
Pri načrtovanju zelenjavnih zasaditev vedno upoštevajmo, katere rastline spadajo skupaj, katere pa niso dobre sosede. Tako plodovk, torej paradižnika, paprike in jajčevca, ne sadimo v isto korito.
Zalivamo zvečer, s postano vodo. Če le imamo možnost, segamo po deževnici, v kateri ni klora, katerega dodajajo vodi iz vodovoda.
Na balkonu tudi fižol
Čeprav zveni komu čudno, vendar visoki fižol, kot je laški oz. turški, z živo rdečimi ali belimi cvetovi, lahko sadimo na balkon. Namenimo mu večje korito in oporo, bodisi v obliki mreže iz tkanine, ali pa jo izdelamo sami iz letvic. To vrsto fižola gojimo zaradi užitnega zrna, za družbo pa mu ob vznožje posadimo šetraj ali timijan.
Na balkonu bosta videti zanimiva še vigna, stročnica z zelo dolgimi in tankimi stroki, in limski fižol, z velikimi, ploščatimi stroki, v katerih so zrna z veliko hranilne vrednosti.
Naj bo pisano
Da bo korito z zelenjavo videti čim lepše, izberimo katero izmed sort blitve z barvitimi stebli in listi: temno ali svetlo rdečimi, rumenimi ali oranžnimi. Ker blitvo lahko kombiniramo s tako rekoč vsemi zelenjadnicami, samo ne z njenimi sorodnicami iz družine špinačnic (rdeča pesa, špinača, loboda), bomo zlahka ustvarili zanimivo družbo, v kateri naj ne manjka okrasnega cvetja, npr. žametnic, ognjičev, kapucink.
Tanke bele mreže iz umetne snovi bodo izvrstna opora za nekaj sadik kumaric, ki se bodo v koritu veselo razrasle. Vznožje jim bomo popestrili z baziliko, sladkim komarčkom, solato ali peteršiljem.
Tudi zaboj pride prav
Da bi pocenili domačo pridelavo zelenjave na balkonu ali terasi, lahko namesto podolgovatih kupljenih korit uporabimo tudi zaboje iz umetnih snovi. Notranjost obdamo s plastično folijo, ki jo moramo preluknjati na več mestih, zunanjost pa lahko skrijemo ali pa tudi ne. Tak zaboj je primeren za gojenje višjih vrtnin, kot so visoki fižol, listnati ohrovt, paradižnik in podobno.
Plodovk, torej paradižnika, paprike in jajčevca, ne sadimo v isto korito.
Ni vsaka prst primerna
Kdor želi pridelati zdravo in lepo raščeno zelenjavo v koritih, naj ne seže po prsti z vrta. Ta se ob zalivanju ali daljših padavinah zbije, kar povzroči propad korenin. Posode na balkonu bomo morali zaradi osončenosti in omejenega prostora za rast rastlin vsak dan zalivati, zato se bo navadna prst vsakič znova stisnila in postajala neprepustna za zrak. Težave ne bomo rešili niti s tem, če bomo namesto prsti uporabili samo domači kompost.
Zato moramo posode napolniti s kupljenim substratom, kakršnega uporabljamo za sajenje balkonskih rastlin. Na voljo so tudi ekološki substrati. Vsekakor pri nakupu ne varčujmo, če želimo uspešno gojiti in uživati zdravo zelenjavo.
Kakovostnemu substratu so dodana gnojila, ki zadostujejo za približno tri tedne rasti, potem pa moramo dodajati gnojila sami. Odmerki gnojil naj bodo majhni, a redni. Na izbiro so tekoča organska in mineralna gnojila. V zelo vročih dneh gnojimo manj.
