Oči
Oči so ogledalo naše duše, pravi pregovor. In res lahko že v sogovornikovih očeh preberemo, ali je žalosten, jezen, vesel, nezaupljiv. To lahko vidimo v njegovih zenicah: široke nakazujejo na zanimanje, presenečenost ali vznemirjenost, ozke zenice pa govorijo o nezanimanju ali celo jezi sobesednika.
Če človek hitreje mežika, s tem navadno izraža nezaupanje ali negotovost, pa tudi živčnost in zadrego. Oseba z zaprtimi očmi pa sporoča, da nečesa noče videti, kar zagotovo ni dober znak.
Veliko o razpoloženju sogovornika pove tudi njegov pogled. Pogled vstran govori o negotovosti osebe, medtem ko pogled v tla izraža previdnost.
Usta
Z ustnicami ne izražamo samo nasmeha oziroma dobrega razpoloženja, pri čemer so usta privihana navzgor, temveč še marsikaj drugega. Stisnjene ustnice kažejo na zavračanje, če je pri tem čelo spuščeno, pa celo na sovražnost. Ustnice našobijo ljudje, ki bi bili radi videti pomembnejši. Oblizovanje ustnic govori o tem, da je sogovorniku nekaj všeč, grizenje pa, da je živčen ali v zadregi. Roke in dlani
Pretirano kriljenje z rokami vzbuja vtis živčnosti ali vznemirjenosti. Praskanje po zatilju izraža zadrego, praskanje po vratu pa negotovost.
Kadar govorimo o govorici rok, moramo biti pozorni tudi na prekrižane roke, ki imajo sicer več oblik (značilno prekrižani roki, prekrižani roki s stisnjenimi pestmi, prekrižani roki s prijemom nadlakti ali pa le delno prekrižani roki, pri čemer prek trupa sega le ena roka), vendar vedno nakazujejo na obrambno držo sogovornika.
O človeku nam veliko povedo tudi njegove dlani. Z iztegnjeno in navzgor ali navzdol obrnjeno dlanjo nam človek nekaj ukazuje. Odprtost ali zaprtost dlani pa nam povesta, kako odkrit ali odprt je nekdo: ena ali obe razprti dlani kažeta na odprtega ali odkritega človeka, dlani, zaviti druga v drugo, pa nakazujeta, da človek ni povsem odprt ali pa je celo neiskren.
Ljudje se med pogovorom z drugimi pogosto igramo s prstani, uro, zapestnicami ali verižico, s čimer sproščamo odvečno napetost.
Noge in stopala
Človek, ki stoji »trdno na tleh«, je samozavesten, prestopanje pomeni nepotrpežljivost in živčnost, človek, ki stoji z nogami tesno skupaj, pa je plah in tudi napet.
Navzven obrnjena stopala kažejo na odprtost in samozavest, navznoter obrnjena na negotovost, poravnana stopala pa govorijo o tem, da je oseba premišljena. Sedenje
Če so pri sedenju roke in noge tesno skupaj, drža telesa pa je nekoliko sključena, je pred nami plašna oseba. Odprtost in pripravljenost na komunikacijo izkazujeta sedenje na polovici sedeža ter nagnjenost trupa proti sogovorniku. Ženske pogosto sedimo s prekrižanimi nogami, kar pa ne pomeni nujno, da sogovorniku nismo naklonjene. Če sta prekrižani le nogi, roki pa sproščeno ležita na kolenih ali naslonjalu stola, to kaže na pripravljenost na pogovor. Sicer pa lahko prekrižani nogi osebe izkazujeta tudi njeno naklonjenost sogovorniku. Če na primer desna noga počiva na levi, oseba pa se s trupom nagiba v levo stran, to pomeni, da je naklonjena sogovorniku na svoji levi strani, in nasprotno.
Prepoznajte lažnivca
Če želite ugotoviti, kdaj človek laže, morate najprej razbrati, kako se obnaša, kadar govori resnico. To najlažje preverite tako, da ga opazujete, ko pripoveduje zgodbo ali opisuje kakšen dogodek, ki se je zgodil. Pozorni bodite na njegovo telo (roke, trup), pa tudi obraz (oči, morebitno praskanje ali dotikanje obraza). Kadar človek laže, se namreč obnaša drugače kot takrat, kadar govori resnico. Tudi če bo oseba poskušala skriti znake laganja, ji telo tega ne bo dovolilo. Sicer pa tudi ni mogoče, da bi človek istočasno nadzoroval prav vsak gib in delček svojega telesa.
Predstavljamo še nekaj znakov, ki kažejo na to, da oseba najverjetneje ni iskrena.
Oči
Prvi znak neiskrenosti vašega sogovornika je izmikanje očesnemu stiku z vami. Če osebi oči begajo sem in tja ali pa je njen pogled usmerjen v tla, najverjetneje laže. Na laž navadno kažejo tudi priprte veke med govorjenjem ter pogostejše mežikanje. Nekateri se tovrstnemu »rentgenu« oziroma posledicam skušajo izogniti tako, da nadzorujejo svoj pogled in vas pri pogovoru gledajo naravnost v oči, vendar pa takšnega lažnivca največkrat izdajajo drugi znaki, na primer praskanje po nosu ali čelu.
Glas
Če opazite, da vaš sogovornik govori z višjim glasom kot običajno, celo cvilečim, morda laže. Ob tem se mu glas večkrat tudi trese.
Glava
Lažnivci v nameri, da bi se izognili zasliševanju in/ali kazni, pogosto obračajo glavo vstran ali nazaj.
Roke
Roke lahko hitro razkrijejo lažnivca. Premikanje in/ali stiskanje rok in prstov ter polaganje rok na usta, nos ali ušesa je lahko zelo zgovoren znak, da oseba laže. Enako velja za drgnjenje z rokami po očeh.
Odprte dlani kažejo na odkritost, medtem ko so zaprte lahko znak, da oseba nekaj skriva pred vami.
Trup
Če se oseba pri pogovoru nagiba nazaj oziroma umika svoj trup pred vami oziroma vašimi očitki, najverjetneje laže.
Besede
Včasih lažnivca izdajo kar besede same, čeprav njegove laži sprva niso očitne. Lažnivci pogosto igrajo vlogo žrtve, da bi si pridobili sočutje sogovornika ter se izognili obsodbam in kazni. Včasih poskušajo dogodek predstaviti v drugačni luči, da bi se sami zdeli boljši, ali pa se hvalijo s svojimi dosežki, da bi ljudje prezrli njihovo laž ali jo vzeli manj resno.
Ko se je nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton zagovarjal pred očitki, da je imel razmerje z Monico Lewinsky, je rekel: »Nisem imel spolnih odnosov s tisto žensko.« S temi besedami je želel »tisto žensko« oddaljiti od sebe in se tako oddaljiti od svoje krivde.