Pred tremi leti je bilo, ko je balkonska vrtičkarica dr. Darja Fišer ugotovila, da skoraj ne more več hoditi po stanovanju, polnem sadik zelenjadnic, ki so čakale na presaditev v korita na balkonu. Da ne bi odvečnih sadik zavrgla, jih je ponudila znancem in prijateljem. Kmalu je bilo rok, ki so se stegovale, več kot sadik. Družbena omrežja so pomagala širiti sporočila in dogovorili so se za srečanje v enem od ljubljanskih mladinskih kulturnih zbirališč. Petdeset vrtičkarjev je zamenjalo svoje presežne sadike in stkale so se prve vezi. Oblikovalo se je neformalno gibanje Zelemenjava.
Le eno pravilo
Ko so sadike na vrtovih in v koritih začele rojevati plodove, so zelemenjalci vabili drug drugega, naj pridejo poskusit paradižnik, kumarice, jagode in vse preostalo z izmenjanih sadik. V zimi, ki je sledila, so na srečanju menjavali semena, saj je teh pogosto preveč, naj si bodo iz kupljenih vrečic ali pridelana na domačem vrtu.
Zanimanje za tako izmenjavo presežkov je hitro raslo, ob tem so se odprla vprašanja, po kakšnih pravilih naj taka izmenjava poteka. Kdo lahko sodeluje, katera semena so dovoljena, kolikšne količine se menjujejo, kdo naj to organizira in kje …
Darja Fišer, docentka na oddelku za prevajalstvo filozofske fakultete v Ljubljani, pravi, da je v naši družbi že preveč omejujočih pravil, zato se v Zelemenjavi dosledno ravnajo le po enem: ničesar ne menjajo za denar. S tem je tlakovana osnova prostovoljnega delovanja vseh, ki se vključijo v ta krog.
Vsak zamenjuje in se odloča sam
Vsak udeleženec Zelemenjave se sam odloča, ali bo vzel ponujeni presežek semen, sadik ali plodov drugega udeleženca. Zaupati mora ponudniku, ali so iz ekološke vzgoje, kupljeni ali vzgojeni doma. Menjalcema je prepuščena tudi odločitev, ali količina enega ponudnika ustreza temu, kolikor ponuja drugi. Skladno z naraščajočim zanimanjem za tradicionalne, samonikle sorte vrtnin so najbolj iskane prav takšne sadike in semena. Kdor prinese stare sorte iz Bosne ali Vojvodine, ima najbolj vročo robo.
Če nič drugega, zamenjaš pecivo
Na prvih Zelemenjavah se je pogosteje dogajalo, da so prihajali ljudje, ki niso prinesli ničesar v zameno, pač pa jih je privedla radovednost ali so se po naključju znašli na katerem od prizorišč. Kdor je izrazil zanimanje za ponujeno, ni odšel praznih rok. Udeleženci Zelemenjav imajo, konec koncev, presežke, nekateri precejšnje. Če dobro premislimo, s tem, ko podarimo odvečno sadiko ali peščico semen, nismo ničesar izgubili – le pridobili smo. Dobro delo šteje. In kdor je bil deležen darila prvič, brez zamenjave, drugič gotovo ni prišel praznih rok. Ker pa srečanja vendarle temeljijo na menjavi, začetnike spodbujajo, da se v prvo Zelemenjavo vključijo tako, da prinesejo domače pecivo ali marmelado, na sprehodu nabrani kostanj, gobe, čaj ali kaj podobnega.
Znova tako kot na vasi
Darja Fišer na vprašanje, zakaj je Zelemenjava uspešna, odgovarja pronicljivo.
»Vsak vrtičkar je ponosen na svoj pridelek, in če ga ima preveč, bi se moralo zgoditi res nekaj groznega, da bi presežek pridelka raje vrgel na kompost, kot da ga podari ali zamenja. Na vasi se taka menjava dogaja od nekdaj. Ko prideš na obisk, greš domov s polno košaro … v mestu pa se sosedje med seboj slabo poznajo, zato je tovrstnih spontanih gest manj. Dogodek, kot je Zelemenjava, pravzaprav nekako potrjuje, da je ta menjava spet OK.«
Zamisel se hitro širi po deželi
Vodilna zamisel Zelemenjave je tako preprosta in čista, da so jo hitro osvojili po Sloveniji. Krog navdušencev gibanja se širi predvsem prek facebooka, kjer naj bi bilo zabeleženih že preko 6000 članov. Zamisel so povzeli po številnih krajih, kjer morajo srečanja pripraviti sami, saj, kot pravi Fišerjeva, »gibanja ne moremo vsiliti, ampak se lahko razvije le od spodaj navzgor. Zdaj se odvijajo Zelemenjave menda že v 25 krajih. Zadnji dve leti zapored smo imeli tudi vseslovensko Zelemenjavo, ko smo na isti dan v vseh krajih, kjer so želeli, imeli tako prireditev. Prvo leto je bilo vključenih 16 krajev, lani pa že več kot 20.«
Pozitivni učinek krize
Zelo verjetno je gibanje osvojilo vrtičkarje tudi zato, ker nas je gospodarska kriza prisilila, da smo začeli razmišljati bolj racionalno. Začela se je razvijati naša zavest o tem, da smo varnejši, če smo vključeni v lokalno mrežo. Tako kot gibanje spodbuja menjavo presežkov vrtičkarjev, pripravijo tudi občasne izmenjave peciva in bazar daril, ki so nam odveč in jih raje zamenjamo kot zavržemo.
Neobvezno in lokalno
Gibanje Zelemenjava se upira predlogom, naj se prijavijo na kak evropski projekt ali naj se organizirajo kot društvo. Člani ostajajo zvesti zamisli, naj se udeleženci menjav dobivajo brez formalnih vezi, po svoji presoji in brez preveč pravil. Le člani lokalnih skupnosti najbolje vedo, kakšna so njihova pričakovanja, kje in kdaj naj se Zelemenjava zgodi.
V prihodnjih tednih se bodo Zelemenjave semen in sadik zgodile v Ajdovščini, Laškem, Šentrupertu na Dolenjskem, Ormožu in Novem mestu. Datume in lokacije boste našli na FB-strani gibanja.
