Ali pa se oprhamo in se sploh ne spomnimo, kako je to bilo za nas, ker smo bili prezaposleni s spominjanjem preteklega dne ali načrtovanjem naslednjega. Na podoben način večino časa nismo prisotni v svojih življenjih: delujemo brez zavedanja o tem, kaj se v nekem trenutku dogaja in kje je naša pozornost. Naše telo počne eno stvar, medtem ko je naš um zaposlen z nečim drugim, daleč stran od sedanjosti. Ta mehanični način vedenja brez zavedanja imenujemo tudi avtomatski pilot.
Avtopilot je lahko koristen. Omogoča nam, da rutinska opravila izvajamo hitro, z minimalno količino pozornosti in miselnega napora, na primer tipkanje, menjevanje prestav med vožnjo. Če bi se morali vsega naučiti vedno znova, se ne bi naučili veliko in ne bi izpolnili vseh svojih potencialov.
Prezaposleni smo s spominjanjem preteklega dne ali načrtovanjem naslednjega.
IZKOP AVTOPILOTA
Vendar je v odsotnosti zavedanja bolj verjetno, da se odzivamo reaktivno in avtomatično, tudi ko to ni koristno. Dogodki okoli nas, misli, čustva in občutki, ki se jih morda komaj zavedamo, lahko sprožijo stare navade mišljenja, ki so pogosto nekoristne, lahko vodijo v poslabšanje našega razpoloženja in nekonstruktivno vedenje. Če se svojega mišljenja ne zavedamo, tudi ne moremo preveriti njegove resničnosti. Poleg tega v avtopilotu ne izkušamo in uživamo svojega življenja zares. Težko smo kreativni in ne najdemo pravega načina, kako spremeniti svoje življenje.
V nasprotju z avtopilotom vsakdo pozna tudi stanje čuječnosti – sprejemajoče zavedanje svojih misli, čustev, telesnih občutkov in namer ter zunanjega dogajanja, ki so prisotni v sedanjem trenutku. Ko se jih bolje zavedamo, si dajemo možnost večje svobode in izbire. Ni nam treba ponavljati svojih starih miselnih vzorcev in ukoreninjenih navad, ki so nam v preteklosti morda povzročale težave. Lahko se naučimo prepoznavati svoja stanja avtopilota in nato namerno z zavedanjem iz njih izstopamo.
MIR IN DOBRO POČUTJE
Čuječnost lahko sistematično razvijamo z vajami, kjer se učimo svojo pozornost vzdrževati pri doživljanju in jo ohranjati v sedanjem trenutku. Vaje lahko potekajo v obliki meditacije ali namenskega vnašanja zavedanja v vsakodnevno življenje in rutinska opravila. Raziskave kažejo, da je redno izvajanje prakse čuječnosti posameznikom pomagalo vzgojiti dolgoročno in globoko izkušnjo notranje mirnosti, dobrega počutja in višjega vrednotenja samega sebe, vključno z zmanjšanjem stresa, tesnobe in depresivnosti.
Čuječnost je ne nazadnje proces spoznavanja, sprejemanja in spremembe, ki se zrcali na vseh področjih našega življenja. Vedno bolj jasno zaznavanje in razlikovanje dogodkov v našem doživljanju spodbuja proces osebnostne rasti, ki je za vsakega edinstven. Po drugi strani pa bolj intimen in sprejemajoč odnos s samim seboj odpira tudi vpogled v skupno in človeško v vseh nas.
