Dalj časa namočeni prsti se v vodi obnašajo kot pnevmatike na mokrem asfaltu. Desetletja so bili znanstveniki prepričani, da prsti na rokah in nogah v vodi nabrekenejo, ker naj bi zunanji sloj kože vpil vodo in nabreknil. Toda to ne drži. To prepričanje so znanstveniki ovrgli že leta 1935, ko so ugotovili da prsti na nogah in rokah ne bodo nabreknili, če je poškodovano živčevje. In to ne glede na to, koliko časa je roka ali noga v vodi. Takrat so prišli do zaključka, da se to zgodi zaradi reakcije vegetativnega živčnega sistema v telesu, ki je zadolžen za bitje srca, dihanje…
Z nabreknjenimi prsti so bili prostovoljci spretnejši pri pobiranju mokrih predmetov.
Nevrologi so zdaj nagibajo k prepričanju, da stoji za tem evolucijsko ozadje. Nabreknjeni prsti namreč bolje držijo mokre površine - lažje je ujeti ribo, so bolj stabilni na mokrih površinah,… V letu 2013. so izvedli številne študije na to temo. V neki raziskavi so prostovoljce prosili, da poskušajo prijete mokre in suhe predmete in sicer z nabreklimi in običajnimi prsti. Z nabreklimi prsti so bili veliko hitrejši pri pobiranju mokrih predmetov in to za približno 12 odstotkov.
Dognanja so primerjali s pnevmatikami na avtomobilu. Če so utori dovolj globoki, se pnevmatika dobro oprime podlage. Vsi pa vemo, kakšna je situacija na mokri podlagi z iztrošenimi pnevmatikami. In enako je s prsti. Če imajo globlje utore, se voda lažje odvaja in je stik s površino je izboljšan.
