Znanstveniki so s pomočjo statistične analize evolucije jezika ocenili približno starost pravljic – tudi tistih, za katere bi mislili, da so relativno moderni izumi.
Wikipedia
Pravljica Lepotica in zver naj bi bila stara med 3.000 in 4.000 let.
Statistične vezi med pravljicami in jeziki iz delov Evrope in Azije so raziskovalcem pomagale datirati nekatere od teh zgodb. Rezultat? Segajo lahko tudi več tisoč let v preteklost.
Korenine najstarejše – pripovedke Kovač in hudič – segajo v bronasto dobo. In kot se izkaže, tudi Lepotica in zver ter Špicparkeljc nista ravno sodobni pogruntavščini. »Te zgodbe so veliko starejše kot pa njihovi prvi literarni dokazi,« je dejal Jamie Tehrani, antropolog z Unvierze Durham in eden od sodelujočih pri raziskavi.
Wikipedia
Špicparkeljc
275 kandidatk
Ko lingvisti proučujejo evolucijo jezika, tako rekoč skozi čas sledijo slovnični in fonetični strukturi. Je podobno mogoče tudi z drugimi elementi kulture?
Raziskovalci so proučili 275 pravljic, v katerih je prisotna magija. Te so največja skupina znotraj ljudskih pripovedk. Statistična analiza odnosov med njimi in jezikom ter kako so se širile med sosednjimi ljudstvi je kot primerne kandidatkee za pravilno oceno starosti prepoznala 76 zgodb. Pomagali so si tudi z družinskimi drevesi indoevropskih jezikov širom Evrope in Azije – tako so lahko raziskali, kako je zgodovina jezika neke regije povezana z zgodbami.
Štiri so bile takšne, da je zanje obstajala velika verjetnost, da so povezane s strukturo indoevropskega prajezika – skupnega prednika vseh indoevropskih jezikov izpred 6.000 let. Le ena pa je prestala »najstrožji statistični pregled«, kot so dejali raziskovali. To je pripovedka Kovač in hudič. Špicparkeljc ter Lepotica in zver naj bi po drugi strani izvirala iz časa vzpona poddružin sodobnega indoevropskega jezika. Tako naj bi obe pravljici bili stari med 3.000 in 4.000 let.
Wikipedia
