Šentjernejski župan Radko Luzar je za STA izpostavil, da sodi šentjernejski blagoslov konj med najstarejše v Sloveniji, obiskovalci današnje prireditve pa so podobno kot nekateri konjeniki prišli z raznih koncev Slovenije in širše Dolenjske.
Po županovih besedah gre za ohranjanje konjerejske in konjeniške tradicije, ki je na Šentjernejskem polju prisotna že od rimskih časov, v novejšem obdobju pa več kot 160 let. Sicer pa v Šentjerneju na Štefanovo konje neprekinjeno blagoslavljajo že 157 let.
Vaščani Dolenje Stare vasi se za ta ljudski praznik dobro pripravijo in povabijo prijatelje ter sosede. Luzar je še opozoril, da je konj pri njih tako rekoč sveta žival, poleg petelina pa najbolj cenjena in simbol Šentjernejskega polja. Tamkajšnji konjeniški klub je tudi letos obhajal 130-letnico prirejanja konjskih kasaških dirk, je še dejal.
Prireditelja današnjega Štefanovega sta bila prostovoljno gasilsko društvo iz Dolenje Stare vasi in Občina Šentjernej. Konjeniki so se najprej zbrali na tamkajšnjem hipodromu, od tam pa se je povorka s praporščakinjo na čelu skozi Šentjernej odpravila proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverja, ki so jo v Dolenji Stari vasi sredi 18. stoletja sezidali na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana.
Konje so na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in drugje po državi danes blagoslavljali še v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, Štefanu pri Trebnjem, Goriški vasi pri Škocjanu, Kapelah, Pišecah, Harijah v Brkinih, Vipavi in v Zanigradu na Primorskem. Na hipodromu v ljubljanskih Stožicah pa so ob blagoslovu konj pripravili še dirke sv. Štefana.
Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.
Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Valvasor.
