Receptor je malčico, ki je bila v plenicah in spalni majčki, odnesel v avlo, nato pa poklical policiste. Dekletce ni znalo povedati, od kod je prišlo in kje so njeni starši. V angleškem jeziku je vprašalo le, kje je njena mama in policistom se je posvetilo, da gre za turistko.
Odločili so se, da gredo povprašati po bližnjih hotelih, če kje pogrešajo ameriško deklico. Neuspešno, nikjer je niso imeli na seznamu pogrešanih, prepoznali pa je tudi niso. Možem postave ni preostalo drugega, kot da jo odnesejo na policijsko postajo in ji uredijo prenočišče na kavču.
Medtem ko je deklica spala, so policisti še enkrat poklical vse hotele v bližini in tudi tiste bolj oddaljene. In klicanje je obrodilo sadove. Receptor v enem od hotelov je uspel okoli polnoči poklical staro mamo izgubljene malčice. Stara mama je povprašala hčerko in njenega moža, kje je vnukinja. Pogledali so v sobo, kjer naj bi spala, a tam je ni bilo. Prebrisani malčici se je nekako uspelo izmuzniti nadzoru staršem in se odpraviti na božični potep.
Starši so pohiteli do policijske postaje in malčico odpeljali nazaj v hotel.
Ob srečnem razpletu zgodbe so se malce pošalili tudi policisti, ki so v svoje poročilo zapisali, da »ni znano, če je mala Američanka iskala Božička ali pa jo je nosila polna luna«.
