Slonom ne gre zanikati vloge, ki so jo igrali v človeški zgodovini. V nekaterih kulturah so veljali za domala sveta bitja, druge pa so tako ali drugače izrabljale njihovo fizično moč: bodisi v vojskovanju bodisi pri gradnji.
Wikipedia
Pobijali, ker so bili dovzetni za učenje.
Takšnih primerov ne manjka. Kartažanski vojskovodja in državnik Hanibal, denimo, je leta 218 Alpe prečkal s 34 afriškimi sloni; v 12. stoletju so si s sloni pomagali pri gradnji tempeljskega kompleksa Angkor Vata v Kambodži, največjega verskega spomenika na svetu. Verjetno pa je manj znano, da so slone nekoč uporabljali tudi kot rablje.
Wikipedia
Osmani so v Beogradu s sloni usmrčevali srbske upornike.
V določenih družbah so slone izkoriščali kot obliko smrtne kazni, manjkali pa niso niti v vojskah, občasno tudi na Zahodu.
Rimski zgodovinar Kvint Kurcij Ruf je v svoji biografiji Aleksandra Velikega tako zapisal, kako so nad tiste, ki so po Aleksandrovi smrti postavili na stran Meleagrosa – ta je zahteval čimprejšnjo izvolitev novega kralja, čeprav je bila Aleksandrova žena Roksana Baktrijska noseča in bi lahko rodila sina – nagnali slone, da so jih poteptali do smrti. Vendar pa takšna oblika usmrtitve na Zahodu ni bila v stalni praksi.
Že v srednjem veku
Povsem drugače je bilo v Južni in Jugovzhodni Aziji, še posebej pa v Indiji. Tam so na tak način, imenovan gunga rao, ljudi usmrčevali že v srednjem veku. Metoda je bila priljubljena še v 19. stoletju, zasluge za njen zaton pa gredo britanski prisotnosti v Indiji.
Wikipedia
Wikipedia
Wikipedia
Na rilcih rezila
Običajno so sloni svoje žrtve »zdrobili« do smrti. Poleg pripadnikov sovražnih vojska je takšna kazen lahko doletela tudi civiliste, ki so zagrešili določene zločine.
Tatovom, utajevalcem davkom in upornikom se tako ni pisalo nič dobrega.
Oblasti bi si pri usmrtitvah lahko pomagale s številnimi zvermi – da so izbrali ravno slone, pomeni, da je bilo na njih nekaj posebnega.
V primerjavi z drugimi divjimi živalmi za slone velja, da so relativno umirjeni in dovzetni za učenje. Kar je pomenilo, da so jih lahko naučili mučenja oziroma počasnega usmrčevanja. Slon je lahko tako nekomu polomil okončine, preden mu je zdrobil lobanjo.
Francois Bernier, francoski popotnik, ki je usmrtitvi s slonom prisostvoval v Delhiju, je zapisal, da so sloni prestopnike dobesedno razrezali z na rilce nameščenimi rezili. S tem so oblasti svojim podrejenim pokazale, da si zmorejo podrejati tudi sile narave.
Razlike v podrobnostih
Indija ni bila edina azijska država, ki je prakticirala takšno vrsto smrtne kazni. Je pa mogoče opaziti določene razlike.
V sosednji Šrilanki denimo so slonom na okle pripenjali ostre konice, s katerimi so ti nato nabadali svoje žrtve in »preurejali« njihove notranje organe.
Na Tajskem so slone učili, da so obsojence metali v zrak, preden so jih zdrobili do smrti.
Na jugu Vietnama pa so jih privezovali ob drogove, sloni pa so se z vso silo zaletavali vanje in jih tako usmrčevali.
Mesto v družbi
Takšna oblika smrtne kazni je bila brutalna in zastrašujoča, a dobro kaže, kakšno mesto so v nekaterih kulturah imeli sloni – niso jih le častili, temveč so jih znali tudi zlorabljati.
Wikipedia
Wikipedia
Wikipedia
Wikipedia
