1. Približno 30 milijonov dreves na svetu se poseka v času božično-novoletnih praznikov, to pomeni 300 tisoč ton manj predelanega ogljikovega dioksida.
2. Večina teh dreves po praznikih pristane na smetiščih in ne v naravi, o čemer nas prepričujejo nekateri.
3. Veliko drevesc, ki jih ponujajo tržnice in prodajalne v mestih, je obdelanih s pesticidi.
4. Prodajalci kupce večkrat zavajajo, da bo prodaja drevesc dala dodatno finančno vzpodbudo področju, na katerem, so bile smrečice posekane. Včasih to drži, vendar je večina drevesc prepeljanih od nekod drugod, predvsem v mestih. Preden smrečico kupite, se prepričajte, od kod prihaja.
5. Smreka raste zelo hitro. To drži, če rast primerjano na primer z javorjem. Morate pa vedeti, da tudi smreka v eni pomladi ne zraste do 2 metrov v višino.
6. Umetna drevesca potrebujejo več sto let, da se v naravi razgradijo. Nekatera področja na svetu imajo zanje urejeno recikliranje, vendar morate vedeti, da je tudi recikliranje velika okoljska obremenitev.
7. Proizvodnja umetnih dreves ni prijazna do okolja, prav tako prevoz na različne dele sveta, največkrat na čezoceanskih ladjah. Vendar se je potrebno zavedeti, da tudi prodaja naravnih smrečic ni popolnoma neškodljiva za okolje, najprej jih je namreč potrebno požagati, nato pa prepeljati do trgovin.
8. Umetno smrečico lahko uporabljate več let in tako ne sodelujete pri masovni praznični sečnji in krčenju gozdov.
9. Z nakupom umetnega drevesca boste najverjetneje privarčevali.
