Novice Svet24

DNK analiza, ki so jo izvedli na Univerzi v Connecticutu, je osupnila znanstvenike, številni strokovnjaki pa se po teh ugotovitvah sprašujejo, če je Adolfu Hitlerju dejansko uspelo preživeti in pobegniti iz Nemčije, s čimer se že vrsto let ukvarjajo številne teorije zarote. Kot je dejal Nick Bellantoni, arheolog in strokovnjak za kosti z omenjene univerze, je bilo že od začetka nekaj narobe. »Kost se je zdela izredno tanka; moške so običajno robustnejše,« je dejal. »Šivi, kjer pridejo skupaj kosti glave, so spominjali na šive osebe, ki šteje manj kot 40 let.« Hitler jih je aprila 1945 dopolnil 56.

Twitter

Le eno uro za DNK

Bellantoni je poletel v Moskvo, da je lahko v tamkajšnjem Državnem arhivu pregledal »Hitlerjeve ostanke«: fragment lobanje in krvne madeže s kavča v bunkerju, v katerem naj bi Hitler in Eva Braun naredila samomor. Rusi so mu odmerili le eno uro časa, da je lahko vzel vzorce DNK. »Imel sem fotografije, ki so jih leta 1945 naredili Sovjeti. Pred seboj sem videl iste madeže na tkanini. Tako sem vedel, da je pred menoj prava stvar,« je dejal Bellantoni. Vzorci so nato romali na Univerzo v Connecticutu.

Twitter

Linda Strausbaugh je za tri dni, ko je delala na Hitlerjevih ostankih, zaprla vrata svojega laboratorija. K sreči jim je kljub omejeni količini genetskih informacij te uspelo prebrati. Rezultati so bili osupljivi.

Ko je Sovjetska zveza maja 1945 prevzela nadzor nad Berlinom, so njihovi strokovnjaki izkopali truplo, ki naj bi pripadalo Hitlerju, preiskavo pa opravili za tesno zaprtimi vrati. 

Ovržen edini dokaz

Trupli Hitlerja in Braunove, tako priče, sta bili zaviti v odeje in preneseni na vrt pred bunkerjem v Berlinu, kjer so ju položili v krater, ki ga je za seboj pustila bomba, ju polili z bencinom in zažgali. Vendar pa fragment lobanje, ki so ga pred bunkerjem leta 1946 izkopali Rusi, ni mogel pripadati Hitlerju. Analiza DNK je namreč pokazala, da gre za žensko lobanjo. Tako se je edini dokaz, da se je Hitler ustrelil, izkazal za ničelnega.

Stalin ni bil prepričan

Desetletja po vojni je bila usoda Hitlerjevega trupla zavita v skrivnost. Ko je Sovjetska zveza maja 1945 prevzela nadzor nad Berlinom, so njihovi strokovnjaki izkopali truplo, ki naj bi pripadalo Hitlerju, preiskavo pa opravili za tesno zaprtimi vrati. Vendar pa je manjkal del lobanje, katerega naj bi odnesel samomorilski strel, kar pa je ostalo od čeljusti, pa je sovpadalo z njegovimi zobozdravstvenimi posegi. Obdukcija naj bi nadalje pokazala tudi, da je imel Hitler, kot se je govorilo, le eno modo.

Twitter

Lobanja, za katero se je domnevalo, da je Hitlerjeva, naj bi pripadala ženski.

Vendar pa Stalin ni bil prepričan. Leta 1946 je bila v Berlin napotena druga skrivna odprava. Ta je v istem kraterju, iz katerega naj bi izkopali Hitlerjevo truplo, odkrila manjkajoči del lobanje. Truplo so shranili v Magdeburgu v Vzhodni Nemčiji, kjer je bil center SMERŠ-a, sovjetske protiobveščevalne organizacije. Tam je ostalo dolgo po Stalinovi smrti leta 1953. Leta 1970 naj bi pripadniki KGB-ja Hitlerjevo truplo upepelili, pepel pa raztresli. Ostali so le čeljust, fragment lobanje in krvavi delci kavča. Ti so romali v globine sovjetskih arhivov.

Je fragment pripadal Evi Braun?

Bi lahko fragment lobanje pripadal Evi Braun, ki je imela 33 let, ko je umrla? »Vemo, da je lobanja pripadala ženski, stari med 20 in 40 let,« je dejal Bellantoni, vendar pa ni prepričan, da gre za Braunovo. Ni namreč poročil, ki bi navajala, da se je Braunova ustrelila oziroma da je bila ustreljena, v neposredni bližini bunkerja, ki je bila leta 1947 uničen, pa je umrlo veliko ljudi. 46 let pozneje tako še vedno ne vemo, kaj se je 30. aprila leta 1945 zgodilo v Hitlerjevem bunkerju.