Priljubljeni pušpan je postal ogrožen po vsej državi. Njegova sovražnika sta pušpanov ožig in vešča.
KUPILI BOLNE SADIKE
Zaradi ožiga začnejo listi rjaveti in odpadati. Bolezen smo uvozili iz Velike Britanije. Ob nakupu so sadike videti zdrave, ko pa kemična zaščita popusti, se pojavijo znaki okužbe.
Takšne rastline je treba čim prej požagati in zažgati, saj se tako hitro širi, da so žive meje lahko uničene že v dveh tednih. Ni pa na isto mesto priporočljivo znova posaditi pušpana, saj ostane zemlja kužna še mnogo let.
Pušpanova vešča je doma v vzhodni Aziji, v Sloveniji so jo prvič opazili leta 2011. Od takrat se je hitro razširila, tudi tu je krivo trgovanje z okuženimi rastlinami.
Vešča izleže jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki so tako zelo požrešne in tako hitro uničujejo pušpan, da začne grm izginjati pred očmi. Če niste pozorni, jih sploh ne opazite, saj so sprva zelo majhne, ko zrastejo do štiri centimetre v dolžino, pa postanejo precej nevpadljivih barv, zato jih lahko zamenjate z vejicami. Gosenice lahko poberete z rokami ali poškropite. Imajo tudi naravne sovražnike – ptiče, ki pa jih je premalo za tako številne škodljivce.
Podali smo se na Grabrovec pri Metliki, kjer so bile nekdaj bujne žive meje, danes pa je ostalo pravo opustošenje.
PRAVO OPUSTOŠENJE
Tisti, ki se želijo prepričati, kakšno opustošenje za seboj puščata ti bolezni, naj se le nekoliko ozrejo po kateri od naših vasi. Mi smo se podali na Grabrovec pri Metliki, kjer so bile nekdaj bujne pušpanove žive meje, danes pa je ostalo pravo opustošenje.
Nada Markovič je pokazala gosenice pušpanove vešče, ki so poginile, potem ko jih je poškropila. Ponekod se je pušpan začel obraščati, a ne ve, ali ji bo živo mejo uspelo obdržati. Po deblih sodeč, je stara desetletja in desetletja.
»Vse leto je bilo okrog hiše zelenje, pušpanova živa meja pa je tudi zadrževala hrup, prah in izpuhe s ceste,« je še povedala in dodala, da so mnogi vaščani svoje grme že odstranili.
