Kar je več kot dostojna obremenitev za delo v telovadnici, je bila za Andreja Rodičeva stalna sopotnica v izjemno napornih pogojih. Rus je tako združil dva zelo različna športa – treking, ki zahteva dobršno mero vzdržljivosti, in dviganje uteži, za kar so potrebni kratki izbruhi moči.
Rus, ki se je nemogočega lotil za boljšo prepoznavnost dvigovanja uteži v njegovem rojstnem kraju, je po podvigu dejal, da bo pomagal vsakomur, ki se bo odločil podreti njegov rekord.
Andrej se je na podvig pripravljal dvakrat dnevno sedem dni v tednu. Vsak dan je eno uro tekal z 10-kilogramsko utežjo, zvečer pa premetaval uteži v telovadnici. Pri tem je izgubil približno 20 kilogramov, da bi mu vzpon delal čim manj težav.
Utež si je na hrbet pritrdil s posebnimi sponami, nato pa se odpravil proti vrhu. V povprečju je na uro zmogel 50 metrov, na določenih predelih le 15. Po osmih dneh je 6. septembra v spremstvu alpinista Aleksandra Sukhareva dosegel vrh. Utež bo ostala na gori kot spomenik njegovemu dosežku, obeta pa se tudi dokumentarec o njegovem podvigu.
