Vendar pa genetska analiza, ki so jo izvedli strokovnjaki z Univerze v Uppsali, kaže, da imajo več skupnega z zgodnjimi poljedelci kot pa z lovci in nabiralci. Tako se zdi bolj verjetno, da so se njihovi predniki držali zase šele v sledečih migracijskih tokovih. Baski so edinstveni zaradi svojega jezika, ki ni podoben nobenemu drugemu na tem planetu, bodisi v preteklosti bodisi v sedanjosti. Upoštevaje, da je jezik v uporabi vsaj eno tisočletje, je za nekatere popoln primer »jezikovne relikvije« – jezika, ki izvira iz časov lovcev in nabiralcev ter ki je nekako preživel vpliv poljedelcev, ki so se v regijo priselili pred okoli 7500 leti. Morda se zdi kot enigma, a k sreči obstaja antropološka zakladnica, ki bi lahko priskočila na pomoč: jama El Portalon na severu Španije. V njej so našli zavetišče prvotni lovci in nabiralci, za njimi poljedelci in nato še srednjeveški Baski. Vsaka generacija je v jami za seboj pustila sledi, o čemer jasno pričajo številne najdbe. »Jama El Portalon je fantastično najdišče,« je dejala dr. Cristina Valdiosera, ena od raziskovalk z omenjene univerze. »Vsako leto odkrijemo človeške in živalske kosti ter razne predmete, denimo kamnito orodje, keramiko in stvaritve iz kosti. Jama je kot knjiga, ki nam nudi razumevanje obdobja zadnjih 10.000 let. V njej je mogoče najti odlično ohranjene organske snovi, s katerim lahko dopolnjujemo arheološke raziskave.«
Genetska analiza
Baski so edinstveni zaradi svojega jezika, ki ni podoben nobenemu drugemu na tem planetu.
V jami je brez števila namenoma označenih grobov iz celotnega obdobja, ko je bila v uporabi, torej nekako 30.000 let. Raziskovalci so pridobili vzorce DNK iz štirih ženskih in prav tolikih moških okostij iz časa izpred 5500 do 3500 let (zgodnji poljedelci). Njihovo genetsko zasnovo so primerjali s tisto lovcev in nabiralcev, ki so Srednjo in Zahodno Evropo poseljevali pred 8000 do 5000 leti, ter 2000 genomi sodobnih Evropejcev. Primerjalna analiza je pokazala, da so današnji Baski bolj v sorodu z zgodnjimi poljedelci iz jame kot pa s katerokoli drugo skupino, vključeno v raziskavo. In da je zgodba poljedelcev iz jame El Portalon podobna tisti poljedelcev iz Srednje in Severne Evrope, ki izvirajo iz južnega vala njihove zgodnje širitve. Tudi oni so se pomešali z lokalnimi lovci in nabiralci. »Dokazali smo, da se genetski sestavni del lovcev in nabiralcev sčasoma poveča, kar pomeni, da so poznejši poljedelci bliže lovcem in nabiralcem kot pa svojim prednikom, ki so v Evropo prinesli poljedelstvo,« je povedal dr. Torsten Günther, eden od sodelujočih pri raziskavi.
Stati inu obstati
Ta dognanja zavračajo trditev, da so Baski žive relikvije – neposredni potomci skupin lovcev in nabiralcev iz mezolitika. Namesto tega lahko Baski svoje prednike izsledijo vse do zgodnjih skupin kmetovalcev s Pirenejskega polotoka. Jezik, dediščina in kultura pa so očitno ostanki obdobja izolacije, ki je nastopilo po prvotnem valu zgodnjih poljedelcev. Današnji Španci in Portugalci denimo premorejo genetski material iz poznejših migracijskih valov, ki so se mu Baski uspeli izogniti. Vprašanje jezika in njegova izvora je na tej točki primerljivo z dilemo določitve zaporedja kokoši in jajca. Bodisi so ga asimilirali migranti populacije lovcev in nabiralcev, kar se zdi malo verjetno, bodisi so ga s seboj prinesli migranti. Gotovo je le, da se je Baskom nekako uspelo upreti pohodu indoevropskih jezikov.
