"Vemo, da Hrvaška ni opravila svoje naloge. Zadeve so ušle izpod nadzora in prišlo je celo do nekorektnih usmerjanj beguncev proti Sloveniji," je danes v Brežicah povedal Cerar.
S hrvaškim kolegom Milanovićem se je Cerar glede begunske problematike pogovarjal v petek in danes. Kot je dejal slovenski premier, je Milanovića opomnil na zaveze Slovenije do schengenske meje. "Opozoril sem ga, da ni korektno, da prihaja do usmerjanja in spodbujanja beguncev proti Sloveniji," je dejal. Dodal je, da to ni korektno tudi zato, ker sta Slovenija in Hrvaška v Evropski uniji ter da je potrebno sodelovati. "Smo v kontaktu, ampak to nič ne pomaga. Slovenija se mora sama soočiti s tem izzivom," je še dejal.
Poudaril je, da se s hrvaškim in avstrijskim kolegom ni nikoli pogovarjal o koridorju, to bi bilo po njegovem mnenju tudi narobe. "Koridorji niso tista politika, ki bi jo bilo treba tukaj spodbujati," pravi Cerar.
Dejal je, da se niti niso pogovarjali o kakšnih številkah ali kvotah, koliko beguncev bodo sprejeli. Slovenija je sicer že na ravni EU pristala na prve kvote sprejema beguncev, vendar pa se je ob sedanjem velikem valu beguncev treba dogovarjati z Avstrijci in tudi drugimi državami, je dodal. Poudaril je, da z Avstrijci sodelovanje poteka učinkovitejše.
"Pri nas nudimo zdravstveno pomoč, postopamo zelo humano, beguncem omogočamo spodobne pogoje, da lahko tu nekaj časa ostanejo. Seveda pa bomo potem v sodelovanju z Avstrijo, Nemčijo in nekaterimi drugimi državami in EU poskrbeli, da se bo ta tok premaknil tja, kjer je to potrebno," je izpostavil premier.
Dodal je, da bo Slovenija za del beguncev lahko poskrbela, a ko bodo kapacitete polne oz. presežene, bo treba najti sporazum in skupni jezik z drugimi državami.
Kot pravi, je dolžnost Slovenije, da registrira prihod ljudi, ugotavlja njihovo identiteto in ali lahko vstopijo v EU. "Toda če zadeve presežejo zmožnosti naših policistov in drugih deležnikov, lahko pride do položaja, ko bomo do neke mere morali zmanjšati obseg tega preverjanja," je opozoril.
Po njegovih navedbah je nemogoče napovedati, kdaj bodo te kapacitete v Sloveniji zapolnjene. Trenutno si prizadevajo, da bi jih nekoliko povečevali in omočili beguncem "vsaj začasni počitek, zdravstveno oskrbo, hrano, vse kar potrebujejo". Kot pravi, bo ocena možna v prihodnjih dneh.
Dejal je še, da Slovenija ne zapira meja, "moramo pa opravljati kontrolo in nadzorovano ter obvladljivo usmerjati te tokove ljudi".
Na vprašanje, ali je možno, da Avstrija del beguncev vrnila nazaj na Hrvaško in Slovenijo, je Cerar dejal, da je mogoče marsikaj. "Za slovenijo lahko rečem, da postopa po pravilih, po lastni in evropski zakonodaji. Bistvo je to, da Slovenija hoče tu ravnati evropsko," je dodal.
"Vemo, da so velike mase beguncev izziv za EU. In če ne bo zelo hitro prišlo do skupne evropske rešitve, za katero se bom še posebej zavzel prihodnjo sredo na Evropskem svetu, potem lahko marsikje zadeve uidejo izpod nadzora, kot se je že zgodilo v nekaterih državah," je opozoril.
Poudaril je potrebo, da pri ravnanju z begunci ne prihaja do nasilja. "Zelo pomembno je, da ni nasilja, da pokažemo humanitarnost in zagotavljamo varnost, red in mir," pravi.
Sicer pa je predsednik vlade zelo hvaležen policiji in tudi ostalim, ki so že v prvih urah po prihodu beguncev v Slovenijo pomagali pri obvladovanju položaja. "Slovenija je varuh schengenske meje in to odgovornost ter nalogo bomo opravljali tudi vnaprej," je dejal.
Predsednik vlade je po obisku brežiškega sprejemnega centra obiskal še sedež Policijske uprave Novo mesto.
Povedal je, da je z delom policije zelo zadovoljen in ji mora čestitati, da se je v najbolj kritičnih prvih urah in prvih dveh dnevih po prihodu prebežnikov izkazala v najboljši možni luči. "Policisti so preprečili izbruhe nasilja in hkrati opravili svojo dolžnost na schengenski meji", je dejal.
Poudaril je, da je prav, da Slovenija pokaže solidarnostni obraz, hkrati pa je ob tako velikem številu tujcev izrednega pomena, da policija vztraja pri dosedanjih ukrepih, da zagotavlja nadzor ter red in mir, kar državljani od nje tudi pričakujejo.
Gre tudi za to, da Slovenija v primeru prihoda prebežnikov ni samo varuh lastne države in državljanov, ampak tudi evropske schengenske meje. To mora Evropa spoznati, premier pa verjame, da bo pri tem dobila podporo.
Na evropskem svetu v sredo se bo tudi intenzivno zavzel za čimprejšnje sprejetje skupnih evropskih rešitev. Evropa mora namreč najti skupno pot, da begunski val začnejo ustavljati v državah izvora in tranzita. V kolikor pa begunci pridejo do držav EU, pa naj te dobijo določeno solidarnostno pomoč vseh vrst, da bi zadeve lahko obvladale, je med drugim dejal Cerar.
Predsednik vlade je tudi pozval državljane, da "smo vsi skupaj potrpežljivi, da se zadeve ne prestrašimo, da vemo, da državni organi to obvladujejo".
Evropski poslanec Franc Bogovič pa je danes obiskal Obrežje in se srečal s predstavniki policije, uprave za zaščito in reševanje ter tamkajšnjim županom Ivanom Molanom. Po obisku je izpostavil, da je ključni problem pri soočanju z begunsko krizo in množičnim tokom migracij v tem, da Evropa odlaša s sprejetjem enotne politične odločitve glede sprejema beguncev in varovanja zunanjih meja EU.
Mariborski župan Andrej Fištravec pa je ob prihodu beguncev v nastanitveni center v Maribor izrazil prepričanje, da bo varnostni sistem skupaj s humanitarnimi organizacijami in civilno zaščito zagotovil tako njihovo varnost kot varnost občanov Maribora. Okoli 100 migrantov je sicer medtem že zapustilo nastanitveni center in se odpravilo proti Šentilju oz. Avstriji.
