Novice Svet24

Do nedavnega namreč jeti na vzhodu Rusije letos še ni bil opažen – natančneje v sibirskem zveznem okrožju Kemerovska oblast, kjer ljudje najpogosteje naletijo na jetija. Tišino je prekinil dobro znani umetnik Andrej Ljubčenko iz Taštagola, ki trdi, da se je pred manj kot mesecem dni iz oči v oči srečal z jetijem. A to ni vse – jeti naj bi za umetnika poziral, ta pa je njegovo podobo vrezal na kos brezovega lubja. Med njima pa naj bi stekla tudi komunikacija, vsaj neke vrste.

Twitter

Jetijeva podoba z njegovim "podpisom".

Hitro in nepričakovano

»Zgodilo se je tako hitro in nepričakovano, da se nisem imel časa ustrašiti,« je povedal Ljubčenko. »Nenadoma me je prevel občutek, da imam opravka z mislečim bitjem – zdelo se mi je, kot da hoče govoriti z mano.« Umetnik si je nenavadno pojavo dobro ogledal. »Jeti je v višino meril dva metra in pol. Njegova dlaka je bila gosta in rjave barve kot od medveda, le da veliko bolj mehka. Imel je leseno palico, okoli katere je bila neenakomerno ovita dlaka. Vendar pa so me najbolj pritegnile njegove oči, svetle kot človeške.« Ljubčenko se je z jetijem srečal v odročni tajgi prej omenjenega okrožja. »27. julija zjutraj sem se odpravil tajgo, da bi nabral material za lesene skulpture,« je dejal. »Običajno potrebujem veliko ukrivljenih in nenavadno oblikovanih vej. Odpravil sem se že zgodaj zjutraj, saj živim na obrobju tajge. Na manjši jasi sem nenadoma začutil jetijevo prisotnost. Ko sem se obrnil, sem ga zagledal, kako stoji v gozdu. Ni se premaknil.« Ljubčenko je o jetiju govoril kot o njem. »Iz oblike njegovega telesa, kretenj in obnašanja je bilo razvidno, da je samec. Imel je mišičasto telo, njegove dlani in stopala so bila v skladnem razmerju s telesom.« Ocenjuje, da so njegova stopala medila slabih 50 centimetrov. Kot že rečeno, je med njima stekla nekakšna oblika komunikacije. »Ne morem razumeti, kaj šele opisati, kako sva spregovorila. Zdelo se mi je, kot da slišiva misli drug drugega, kot da gre za telepatsko povezavo,« je povedal in dodal, da pa je jeti le izustil nekaj. »Vprašal sem ga, kako mu je ime. Z globokim glasom mi je odvrnil: 'Ta-ban'.«

»Pokazal sem mu risbo. Jeti si jo je podrobno ogledal, nato pa zraven svoje podobe naredil simbol.«

»Tisti, ki ni bil odkrit«

Po srečanju je Ljubčenko poiskal človeka, podkovanega v lokalnem sibirskem dialektu, imenovanem »šor«. Ta mu je povedal, da bi jetijevo ime lahko pomenilo »edini« ali pa »tisti, ki ni bil odkrit«. Umetnik naj bi z jetijem govoril približno 40 minut. Priznava, da srečanja z njim ne more dokazati. »S seboj nisem imel telefona ali fotoaparata, imam pa zato vedno pri sebi svinčnik, da lahko kaj narišem,« je povedal Ljubčenko. Jetija je narisal kar na brezovo lubje, ki ga je imel pri roki. »Pokazal sem mu risbo. Jeti si jo je podrobno ogledal, nato pa zraven svoje podobe naredil simbol.« Simbolu Rus še ni prišel do dna.

Twitter

Jetija je narisal kar na brezovo lubje, ki ga je imel pri roki.

Povsem normalen

Če jetiji živijo tako blizu ljudi, zakaj se skrivajo? »Mislim, da se nas bojijo. Tudi sam sem bil šokiran, še vedno sem,« je o svoji izkušnji dejal Ljubčenko. Prepričan je, da ni nikakršen izbranec. »Gotovo je šlo za naključje. Morda sem ga videl zato, ker sem verjel v njih in upal, da enega od njih nekoč tudi srečam. Tudi sanjal sem že o njih,« je še povedal in zatrdil, da je povsem normalen človek, ki se ne vdaja alkoholu in drogam. »Nekega dne se bom vrnil na tisti kraj … Nekaj mi pravi, da se bova še videla.«

Ruski mediji so ljudi v Ljubčenkovem kraju povprašali o njem. Kot se je izkazalo, je ugleden moški, ki ne velja za norega.