Podatek o deležu dopustnikov - če se odstotek preračuna v število prebivalcev, bi dopustovalo 1,03 milijona Slovencev - se nanaša na celo leto, ne samo na poletje. Dobra polovica od 73 odstotkov anketiranih, ki so potrdili dopustovanje, je izbrala samo enega od ponujenih načinov preživljanja dopusta, med ostalimi pa je povprečje blizu tri.
Za sonce in plažo se tako odloči daleč največ dopustnikov, ker pa si Slovenci, kot omenjeno, privoščijo več dopustov in so tako lahko izbrali več odgovorov, je delež poležavanja v izbiri vseh možnih dopustov za polovico manjši - pri 40 odstotkih.
Deleži ostalih načinov dopustovanja, kot so na primer ogledi mest, narava, zdravilišča in popotovanja, se v izbiri gibljejo med sedmimi in 11 odstotki. Izjema je le kultura in umetnost, ki se giblje pri treh odstotkih.
Slovenci si za oddih še vedno najraje izberejo Hrvaško, v domovini pa vsaj del dopusta preživita dve petini vprašanih. Delež posameznikov, ki se odloči za obisk drugih evropskih držav, je 28 odstotkov. Države nekdanje Jugoslavije obišče deset odstotkov posameznikov, za obisk drugih kontinentov pa se jih odloči devet odstotkov.
Polovica dopustnikov se še vedno najraje odloči za prebivanje v apartmajskih naseljih in hotelih, v zasebnih apartmajih jih dopustuje okoli četrtina. Kampiranje na tak ali drugačen način dosega 17-odstotni delež v izbiri.
Slovenci sicer svoj dopust najraje načrtujejo sami (74 odstotkov), v pomoč pa so jim splet, prijatelji in znanci. S turističnimi agencijami si pomaga 18 odstotkov slovenskih dopustnikov.
Zaradi krize so se nekoliko spremenile navade trošenja - kljub temu da je spomladanski trženjski monitor zaznal pozitiven preobrat v oceni finančnega stanja, bodo Slovenci za dopust letos namenili nekoliko manj časa in denarja kot lani.
Raziskava, ki jo Društvo za marketing Slovenije izvaja v sodelovanju z Valiconom, je bila izvedena konec junija na reprezentativnem vzorcu 421 posameznikov v starosti od 15 do 65 let.