Manu Prakash, asistent profesorja bioinženeringa na Stanfordu, je skupaj s študenti uporabil fiziko premikanja vodnih kapljic in jo pripeljal do uporabne stopnje. Ta je podobna tisti, ki se uporablja v računalniški znanosti in je odgovorna za sinhronizacijo vseh operacij. Njihovo odkritje je objavljeno v strokovnem znanstvenem časopisu Nature Physics.
V teoriji bi ta nov računalnik lahko naredil iste operacije kot običajni računalnik, toda občutno počasneje. No, tukaj ni pomembna hitrost računalnika, temveč manipuliranje s materiali in ne informacijami. »Digitalne računalnike imamo že dolgo časa. Naš cilj ni tekmovati s temi računalniki ali opravljati določenega dela. Naš cilj je narediti popolnoma nov razred računalnikov, ki lahko natančno nadzira in menja fizično materijo,« je dejal Prakash.
Čip, katerega so naredili, je zasnovan na rotirajočem magnetnem polju in svojevrstnem zrcalnem labirintu za majhne kapljice, ki so obogatene z magnetnimi nanodelci. Vsaka rotacija magnetnega polja premika kapljice v naprej določeno smer – vse naenkrat ali korak za korakom. Prisotnost kapljice je ekvivalent '1' v binarnem kodiranju.
