Jalen se je rodil v številni kmečki družini. Njegov oče je bil razgledan mož in je v sinu že zelo zgodaj vzbudil zanimanje za lepote narave. Oče mu je kmalu umrl, zato ga je na lastne stroške v gimnazijo poslal domači župnik. Po gimnaziji v Kranju se je vpisal na bogoslovje v Ljubljani. Ko je bil v zadnjem letniku bogoslovja, se je začela prva svetovna vojna. Jalen je skupaj z ostalimi bogoslovci v škofovih zavodih v Šentvidu, ki so bili spremenjeni v bolnišnico, skrbel za ranjence. Kljub vojnemu dogajanju je bil leta 1915 posvečen v duhovnika. Leta 1921 se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani na oddelek za zgodovino umetnosti, vendar študija ni dokončal.
Pred drugo svetovno vojno je kot duhovnik služboval v Srednji vasi v Bohinju. Kot vojaški kurat je služboval pri petem dragonskem polku v Lvovu, nato pa je bil prestavljen v Lebring. Po vojni je služboval v Besnici pri Kranju, Črnomlju, Stari Loki, Trnovem, Notranjih Goricah in Ljubljani. Leta 1933 se je želel v celoti posvetiti pisateljevanju, zato je zaprosil za predčasno upokojitev. Po vojni, ki jo je preživel v Ljubljani, je ponovno služboval kot duhovnik; sprva v Grahovem, nato pa v Ljubnem, kjer je umrl. Pokopan je na domačih Rodinah.
Pisal je črtice, povesti in drame. Za njegova dela je značilna idiličnost, pisatelj verjame v harmonično urejenost našega sveta, naravni red in lepoto in ju opisuje z lirskimi sredstvi in na simbolen ali celo alegoričen način, kar bolj kot v dramatiki pride do izraza v pripovedništvu. Njegovo najbolj znano delo so povest Bobri, ki so izšli v treh delih (Sam, Rod, Vrh; 1942–1943). Na podlagi arheoloških najdb in močne domišljije je Jalen opisal življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Leta 1932 je napisal scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine. Pri snemanju filma, ki ga je režiral Ferdo Delak, je tudi sodeloval. Ko je služboval v Stari Loki, je režiral igre v dramski skupini. Po drugi svetovni vojni je bil eden od najbolj branih slovenskih avtorjev, o čemer pričajo ponatisi Bobrov v skupni nakladi 70.000 izvodov.
Dogodki
1538 – Jean Calvin izgnan iz Ženeve
1805 – v milanski katedrali se Napoleon okrona za italijanskega kralja
1879 – s sporazumom v Gandamaku med Rusijo in Veliko Britanijo nastane država Afganistan
1923 – prva dirka 24 ur Le Mansa
1926 – Josip Perme odkrije Županovo jamo
1938 – Adolf Hitler v Wolfsburgu položi temeljni kamen za tovarno Volkswagen
1955 – sovjetska delegacija pod vodstvom Nikite Sergejeviča Hruščova prvič po letu 1948 obišče Jugoslavijo
1969 – Apollo 10 se po uspešnem osemdnevnem testiranju komponent vrne na Zemljo
1970 – sovjetsko letalo Tupoljev 144 kot prvo komercialno vozilo preseže hitrost 2 machov
1972 – Sovjetska zveza in ZDA podpišeta sporazum SALT I o protibalističnih izstrelkih
2011 – po šestnajstih letih iskanja v Srbiji aretirajo vojnega zločinca Ratka Mladića
Rojstva
1842 – Anton Tomšič, slovenski časnikar, urednik
1886 – Al Jolson, ameriški pevec, komedijant
1887 – Albert Sirk, slovenski slikar
1895 – Dorothea Lange, ameriška fotografinja
1907 – John Wayne, ameriški filmski igralec
1926 – Miles Davis, ameriški jazzovski glasbenik
1928 – Jack Kevorkian, ameriški zdravnik
1949 – Ward Cunningham, ameriški programer, izumitelj koncepta Wiki
1951 – Sally Kristen Ride, ameriška astronavtka
1964 – Lenny Kravitz, ameriški glasbenik, pevec judovskega rodu
1966 – Helena Bonham Carter, angleška filmska igralka
Smrti
1339 – Aldona Litvanska, poljska kraljica
1362 – Ludvik I., neapeljski kralj
1933 – James Charlie »Jimmie« Rodgers, ameriški kantri pevec in kitarist
1939 – Josip Lenarčič, slovenski veleposestnik, politik in industrialec,
1945 – Ivan Zver, slovenski (prekmurski) tiskar
1951 – Lincoln Ellsworth, ameriški raziskovalec, inženir, znanstvenik
1955 – Alberto Ascari, italijanski avtomobilski dirkač
1976 – Martin Heidegger, nemški filozof
1995 – Isadore »Friz« Freleng, ameriški animator
1999 – Waldo Lonsbury Semon, ameriški kemik, izumitelj
2003 – Kathleen Winsor, ameriška pisateljica
