Novice Svet24

Zgodbe o novorojencih z dvema srcema in tremi pljuči, o nenadnih plazovih in nenavadnih avtomobilskih nesrečah med zloveščimi ruševinami so številne prepričali, da je južnoitalijansko mesto najbolj zakleto v Evropi. Vendar pa zlovešči sloves mesta ni oropal turistov.

Na delu mora biti veliko zlo, da že samo ime mesta tolikim nažene strah v kosti.

Zgodba o prekletstvu je stara kot mesto samo. Že samo ime je dovolj zgovorno – »coluber« v latinščini pomeni kačo, ta pa utelešenje vse zla. Čeprav grožnja prekletstva ni bila neznanka, pa sta bila potrebna odvetnik in čarovnica, da sta ga v prvi polovici dvajsetega stoletja dejansko priklicala. Biagio Virgilio je bil premožen, a osovražen odvetnik, ki ni nikoli izgubil primera. Nekega dne pa naj bi na sodišču vzkliknil: »Če je to, kar pravim, laž, naj ta lestenec pade s stropa!« Lestenec naj bi v tistem strmoglavil na tla. Čeprav v incidentu poškodovanih ni bilo, pa je odvetnikovo ime postalo nepovratno povezano s slabimi znamenji, posledično pa je bil očrnjen tudi sloves mesta. Meščani so vsakršen nesrečni pripetljaj pripisali prekletstvu, tako da odvetnikovim potomcem ni preostalo drugega, kot da so pobrali šila in kopita ter za vedno zapustili svoj rodni kraj.

Arhiv Svet24

Policisti v mestu ne ustavljajo prehitrih voznikov, moški iz drugi vasi pa se ob omembi mesta zaskrbljeno popraskajo po mednožjih, da bi se zavarovali pred urokom.

Pozneje naj bi v iskanju čarodejke mesto obiskal antropolog – iskal je žensko, ki bi lahko odpravila prekletstvo. Tako je naletel na suhljato ženico z ogleno nagubano kožo, imenovano La Cattre. Vendar pa so se njemu in njegovi ekipi sčasoma začele dogajati nepojasnljive nesreče, ki so jih pregnale iz mesta, pripisali pa so jih ženici zloveščega izgleda.

Od takrat je Colobraro znano kot čarovničino mesto, čeprav Elena di Napoli, potomka omenjene starke, pravi, da je bila njena praprababica prijazna ženica, četudi je morda izgledala kot čarovnica. Vendar pa se je zgodba o prekletstvu, ki prizadene le obiskovalce mesta, skozi desetletja plazov, nesreč, poškodb in domnevnih zbiranj čarovnic prijela. Policisti zato v mestu ne ustavljajo prehitrih voznikov, moški iz drugi vasi pa se ob omembi mesta zaskrbljeno popraskajo po mednožjih, da bi se zavarovali pred urokom. Vendar pa Elena di Napoli pravi, da v mestu ni zla: »Vse zgodbe izvirajo iz prepričanja, da prinašamo nesrečo, vendar pa prebivalci drugih mest to pravijo le, ker nam zavidajo. Zavist pa je zlo.« Mesto se namreč ponaša z zavidanja vredno lokacijo, saj počiva na zadnjem griču pred morjem.