Vse se je začelo leta 1962, ko je škotski pastir Donald McKenzie na griču motril svojo čredo ovac. V tistem je naletel na nenavaden škatlast predmet, ležeč na tleh. Že po samem izgledu predmeta je lahko presodil, da je ta prihajal od nekje daleč. McKenzie je o svoji najdbi obvestil oblasti, vendar pa se pristojnim v Kraljevem vojnem letalstvu ni ravno mudilo. Preiskave so se namreč lotili šele tri mesece pozneje. Ko je preiskava končno stekla, so bili osupli.
Najdba bi kaj lahko bilo plovilo, dovolj veliko za enega odraslega človeka in z odprtino, kamor bi lahko šla kamera. V neposredni bližini so nadalje odkrili posode z neznano čisto tekočino. Vendar pa v odprtini kamere ni bilo, zato so bili preiskovalci prepričani, da jih je nekdo prehitel. Ampak kdo?
Njihova ideja je bila, da bi z na veliki višini letečimi baloni vohunili za Sovjetsko zvezo.
Več kot pol stoletja na vprašanja v zvezi s skrivnostno najdbo ni bilo odgovorov. Legenda pa je postajala vedno večja – predmet je bil morda del neznanega letečega predmeta, ki je 15 let pred tem strmoglavil v Roswellu. Še bolj nenavadno pa je, da so nadrejeni Jamesu Simsu, vodji preiskave, naročili, da se v te zadeve nima kaj vtikati, potem ko jih je seznanil s svojimi dognanji. Šli so še korak dlje – ukazali so mu, da naj odkritja v svojem poročilu sploh ne omenja. K sreči se je našel David Clarke – raziskovalec, ki je prepričan, da je skrivnosti prišel do dna. Potem ko se je zakopal v nekoč tajne dokumente britanske vlade, je dognal, da je bil predmet stvaritev ameriške Centralne obveščevalne agencije. Ta se je sredi hladne vojne domislila programa s kodnim imenom Moby Dick. Njihova ideja je bila, da bi z na veliki višini letečimi baloni vohunili za Sovjetsko zvezo. Program so ukinili v sredini petdesetih let prejšnjega stoletja, nenavadni predmet pa je v škotskem višavju počival vsaj šest let po tistem, ko se je ločil od balona, ki je očitno zašel z začrtane smeri.
