Taft je bil upokojeni general, sekretar za vojsko, veleposlanik v Avstriji in pozneje v Rusiji. Njegov sin William Howard Taft je pozneje postal predsednik ZDA in vrhovni sodnik ameriškega vrhovnega sodišča. William Russel je bil iz bogate bostonske družine. Potoval je po Evropi in se srečal z doktrino iluminatov. Nekateri sodijo, da je bil sprejet med bavarske iluminate in med nemške prostozidarje. Vsekakor je prišel v stik s takratno evropsko miselnostjo, vedel je za Heglovo filozofijo. Naučil se je, da se vsebinska struktura mišljenja stalno spreminja, da vse okrog nas doživlja dialektiko, svoj zgodovinski razvoj. Njegova družina je tihotapila iz Turčije in Indije opij na Kitajsko in obratno ter se tako obogatila, zato je svoje filozofsko znanje prenesel na konkretni posel. Iz dolarja je naredil dva in več, s prijatelji sklenil partnerski dogovor, iz študentske družbe sestavil društvo.
Šola za predsednika države
Ko se je Russel vrnil iz Evrope, si je omislil znak za tajno društvo, pri čemer ni bil kdo ve kako izviren. Znak si je »izposodil« s piratskih zastav, trdil je, da je ta nekoč pripadal templjarjem. Mnogi rituali v tajni družbi Lobanja in kosti so baje podobni prostozidarskim obredom, vendar o tem ni zanesljivih podatkov. Eden od raziskovalcev ameriških tajnih društev, Ron Rosembaum, trdi, da so novinci morali ob vstopu v društvo poljubiti lobanjo. Tako so se seznanili s trditvijo, da je življenje kratko, da morajo biti zaradi tega pošteni, častni ljudje, pomagati bližnjim, služiti domovini. Russel se je v Evropi srečal s prostozidarskimi simboli in okultnimi vedami ter jih prenesel v študentski obred. Najbrž je vzel iz prostozidarskega rituala vzklik, ki so ga novinci slišali ob sprejemu: Misli na smrt! Pod lobanjo in prekrižanimi kostmi so zapisali številko 322. Ta mistična letnica naj bi namigovala na smrt znamenitega grškega govornika Demostena, avtorja znamenitega govora O miru. Člani Društva so bili študentje zadnjega letnika. Med drugim so se učili komunikacije, spretnosti za javne nastope, za voditelje strank in korporacij, celo za državnike. Prisegli so molčečnost, do danes prisege niso prekršili. Društvo Lobanja in kosti se imenuje tudi Red smrti (Order of Death) ali Eulogianski klub (Eulogian Club). Člani kluba se med seboj kličejo bonesmen, v javnosti pa nastopajo pod imenom Russel Trust Association. Leta 1999 je imelo društvo premoženje v višini štiri in pol milijona dolarjev. Društvo ima 800 članov.
Hiša brez oken, imenovana Grob
Na High Streetu, v prostornem univerzitetnem kampusu v Connecticutu, med šolskimi zgradbami stoji hiša, zgrajena v različnih slogih. Hram so zgradili leta 1856 in je brez oken, zato je dobil vzdevek Grob (Tomb). Ograjen je z visoko železno ograjo, dostop do njega je nezaželen. V njem so redni sestanki, dvakrat na teden, na pomlad, v aprilu, so osrednje proslave, tako imenovani Tap Days, na katerih se zberejo vsi »bonesmeni«. Doslej je bilo v glavni dvorani, v sobi s številko 322, oblečeni v rdeči žamet, med okultnim obredom sprejetih več kot 2350 članov, v glavnem protestantov in prezbiterijancev. Šele v prvi polovici 20. stoletja so med »viteze« in »patriarhe« sprejeli katoličane, Jude in Afroameričane, v glavnem športnike, atlete in plavalce. Tako je bil v društvo sprejet prvi temnopolti član Levi Jackson (1926–2000), kapetan ameriškega univerzitetnega nogometnega kluba. Razen v omenjenem Hramu, imenovanem Grob, so se člani tajne organizacije na Univerzi Yale shajali tudi na lastnem otoku, imenovanem Deer Island (Pozneje so črko »s« iz neznanih razlogov izpustili). Otok Deer Iland leži na Reki svetega Lovrenca v zvezni državi New York. Tako kot za iluminate je bilo tudi za člane tajne organizacije Lobanja in kosti značilno negovanje elitizma. Skrbno izbirajo posamezne člane, v mnogih primerih so to potomci uspešnih politikov, med njimi je bilo šest lordov. Tudi že omenjeni William Russel, ki je sodeloval na visokem položaju v ameriški državni vladi. Med ameriško državljansko vojno je postal generalni major, Alpfonso Taft pa pozneje celo ameriški pravosodni minister ter veleposlanik na Dunaju in v Rusiji. Znana je tako imenovana »triperesna deteljica« (Daniel Coit Gilman, Timothy Dwight in Andrew Dickinson), ki so odšli študirat filozofijo v Berlin. Po vrnitvi je Gilman ustanovil univerzitetno knjižnico na Yalu (1858), postal je prvi predsednik Univerze Kalifornija, Dwight je bil imenovan za predsednika Univerze Yale, Dickinson pa je postal predsednik Cornell Univerze, ameriški minister za Rusijo, veleposlanik v Berlinu, vodil je ameriško delegacijo na prvo zasedanje haaškega sodišča leta 1899.
Gin in tonik
Publicistka Charlotte Iserbyt – njen oče in stari oče sta diplomirala na Yalu in bila člana tajnega društva Lobanja in kosti – je prišla do dokumentacije tajnega društva. Dobila je v roke popis vseh članov. Med njimi je našla imena zelo znanih osebnosti. Tako na primer sedemindvajsetega ameriškega predsednika Williama H. Tafta (1857–1930), pisatelja in trikratnega Pulitzerjevega nagrajenca Archibalda MacLeisha (1892–1982) ter obeh ameriških predsednikov novejše dobe, Georgea Herberta W. Busha (1924) in njegovega sina Georgea Walterja Busha (1946).
Med najbolj intrigantnimi podatki je ta, kako sta se George W. Bush mlajši in njegov protikandidat John F. Kerry (1943), oba člana tajnega društva Lobanja in kosti, znašla iz oči v oči na predsedniških volitvah 2001. Vodstvu tajnega društva je bilo vseeno, kdo od njiju bo zmagal, saj sta bila oba pod njihovim vplivom. Kerry je postal bonesman 1966. leta, Bush dve leti pozneje. John Kerry je bil senator iz Massachusettsa, pozneje je postal državni sekretar (2013). Bush mlajši je bil predsednik ZDA v letih 2001–2009. V televizijskem razgovoru so Busha vprašali, ali je član tajne organizacije. Priznal je, da je proti svoji volji vstopil v društvo Skull and Bones. Izjavil je: »Raje pa imam Gin and Tonic!« Njegov oče, takrat član ameriškega kongresa, mu je rekel, naj se zresni, saj mu bo tajno društvo pomagalo, da bo postal boljši človek. Koliko je bil sposoben, pameten in dober politik, je pokazalo njegovo predsednikovanje in vodstvo ameriške politike.
Kljub molčečnosti in skrivnosti so znana imena nekaterih članov tajne organizacije Lobanja in kosti. Tako so bili ali so še vedno člani društva George H. W. Bush in njegov sin George W. Bush; senator John Kerry; Austan Goolsbee, trenutno finančni svetovalec ameriškega predsednika Obame; McGregor Bundy, svetovalec za osebno varnost bivših predsednikov Johna F. Kennedyja in Lyndona B. Johnsona; lastnik in založnik časopisov Time in Life Henry Luce; utemeljitelj zvezne državne pošte (Fedex) F. W. Smith; prvi predsednik zveznih denarnih rezerv v New Yorku Pierre Jay; predsednik letalske družbe Boeing Artemis Gates; predsednik Univerze Kalifornija. Mnogi med njimi so bili pozneje uslužbenci Central Intelligence Agency (CIA). Društvo je sprejelo vsako leto petnajst novih članov, v glavnem študentov četrtega letnika univerze. Dobili so naziv vitez. Starejši člani so se imenovali patriarhi. Menda je vsak novinec ob vstopu v družbo prejel 15.000 dolarjev nepovratnega posojila. S to donacijo je tajno društvo pomagalo svojim članom, da so se po diplomi dobro znašli v svojih prvih službah, tako kot so to počeli prostozidarji v svojih ložah. Nihče ne ve, od kod društvu denar, saj člani Lobanje in kosti ne plačujejo nikakršne članarine ali prispevkov. Eden od bivših članov tajnega društva je izjavil, da je organizacija z leti izgubila pomembnost, nekateri člani so zapustili društvo, vendar molčijo o vsem, kar so videli in slišali v hramu, imenovanem Grob. Neki drugi član je dejal, da je njegov pogled na tajna društva podoben vožnji v prvem, elitnem razredu v letalu. Vedno si navdušen, ko se voziš v njem, pozneje pa se tega naveličaš. Tako je tudi s tajnimi društvi.
Uspešnejši od mafije
Člani tajnega društva Lobanja in kosti so vzeli za moto staroveško filozofsko razmišljanje o smrti. »Kdo je neumnejši, kdo je pametnejši – revež ali kralj?! Ne glede na to, ali si bogat ali siromašen, boš moral umreti.« Za prepoznavanje svoje doktrine so izbrali lobanjo, pod njo prekrižane kosti. Lobanja simbolizira iniciacijski ciklus, kosti spominjajo na križ svetega Andreja kot simbol duhovne popolnosti. Člani tajne organizacije Lobanja in kosti so imeli večji uspeh od mafije, saj so voditelji petih italijanskih klanov v Ameriki preživeli v zaporu več kot sto let, medtem ko so člani Lobanje in kosti ter njihovi družinski člani v nekaj letih uspeli in se uveljavili v ameriški administraciji, v Beli hiši.
