Papeža Janeza VIII. bi si kaj lahko drugače zapomnili, če ne bi srednjeveški kroniki zabeleži, da je bil, ko je govora o papežih, nekaj posebnega. Je res mogoče, da se je uspelo ženski infiltrirati v osrčje Rimskokatoliške cerkve in postati papež?
Wikipedia
Prvo takšno omembo je mogoče zaslediti na straneh knjige iz 13. stoletja, naslovljene s Sedem darov Svetega duha, katere avtor je bil Francoz iz Dominikanskega redu, Štefan Bourbonski. Po zapisanem v knjigi sodeč je vladala vse od začetka 12. stoletja pa do trenutka, ko naj bi med javno procesijo rodila otroka. Po eni različici naj bi takoj umrla, po drugi naj bi z njo opravilo razjarjeno ljudstvo (množica naj bi jo bodisi kamenjala bodisi raztrgala), po tretji pa naj bi jo zaprli v samostan. Kot pravi legenda, so se papeške službe od takrat naprej sporne ulice izogibale; da pa bi se izognili še podobnim incidentom, naj bi od takrat morali novoizvoljeni papeži sesti na prirejen sedež, da se lahko eden od kardinalov prepriča o njihovem spolu. Vendar pa je to le ena od različic zgodbe.
Wikipedia
Jakob Kallenberg: Papežinja Ivana pri porodu.
Papežinja Ivana
Legenda pravi, da se je na sam vrh Rimskokatoliške cerkve nekoč povzpelo v moškega napravljeno dekle. Kot Janez VII., Janez VIII. (najpogosteje se omenja to ime) ali JanezAngleški naj bi vladala po smrti Leona IV.Papežinja Ivana, kot so jo porogljivo imenovali, se pojavlja v leksikonih in romanih ter resnejših zgodovinskih delih. Bila naj bi hčerka nekega angleškega pridigarja, ki je živel v Mainzu v Nemčiji. Dobro izobražena je, ko je bila godna za možitev, preoblečena v moškega pobegnila s svojim prijateljem. Skupaj sta obredla celotno Evropo, nato pa končala v Atenah. Tam je izpilila svojo grščino in znanje o umetnosti. Ko je njen ljubimec umrl, je odšla v Rim, kjer je pod imenom Janez Angleški ustanovila svojo šolo. Učenost in pobožnost sta jo popeljala do papeškega naziva po smrti Leona IV. Vlada naj bi dve leti, ko naj bi se zapletla z enim od svojih zaupnikov in zanosila. V kroniki dominikanskega kronista MartinaOpavskega celo piše, da naj bi papeževala dve leti, en mesec in štiri dni, nato pa po porodu med procesijo umrla.
Koliko je res na tem
Legenda je nekaj stoletij veljala za verodostojno, a so znanstveniki pozneje zaključili, da gre najverjetneje za izmišljotino. Tu je še datum smrti Leona IV. in izvolitve Benedikta III., med katerima je le nekaj dni razlike. Da bi nekdo vmes vladal več let, se zato zdi le malo verjetno.
Wikipedia
