Sudan in njegovi dve družabnici v kenijskem rezervatu Ol Pejeta so trije od petih še živečih predstavnikov redke podvrste belega nosoroga in edini, ki še živijo v relativni svobodi. Druga dva nosoroga živita v živalskih vrtovih.
Južna Afrika nosi največje breme, ko je govora o ilegalnem odstrelu nosorogov – samo lani je bilo v tamkajšnjih rezervatih na ta način ubitih več kot tisoč nosorogov.
Vsi trije prosti nosorogi so opremljeni z radijskimi oddajniki, da pa bi odvrnili divje lovce, so jim oblasti dale odstraniti dragocene rogove. Ti so zaradi svojih zdravilnih moči – to mišljenje je seveda povsem neosnovano – še posebej iskani v azijskih državah, povpraševanju pa skušajo na vse kriplje zadostiti divji lovci. Nič nenavadnega torej, da je zaradi svojih rogov v zadnjih letih v Afriki življenja izgubilo na stotine nosorogov. »Zaradi vse večjega povpraševanja po nosorogovih rogovih in slonovini se soočamo s številnimi poskusi krivolova. Čeprav nam te pogosto uspe odbiti, pa pri tem tvegamo svoja življenja,« je povedal eden od Sudanovih stražarjev, Simor Irungu.
Vsi upe polagajo v Sudana in njegovi dve družabnici, ki so ju v Kenijo iz češkega živalskega vrta prepeljali leta 2009.
Južna Afrika nosi največje breme, ko je govora o ilegalnem odstrelu nosorogov – samo lani je bilo v tamkajšnjih rezervatih na ta način ubitih več kot tisoč nosorogov. V Keniji, kjer biva manjša populacija, je bilo v istem obdobju ubitih štiriinpetdeset nosorogov in štirje sloni.
Severni beli nosorog je ena od najredkejših vrst na svetu, s smrtjo štiriinštiridesetletnega Angalifuja lanskega decembra pa je ta še en korak bliže izumrtju. Vsi zato upe polagajo v Sudana in njegovi dve družabnici, ki so ju v Kenijo iz češkega živalskega vrta prepeljali leta 2009.