Karstein Erstad je bil ravno na smučanju v gorah. »Snežno odejo je prekrivalo na tisoče deževnikov. Sprva so se mi zdeli mrtvi, a sem, ko se jih zajel v dlan, opazil, da še gomazijo,« je povedal učitelj biologije. Sprva je pomislil, da so se prebili čez sneženo idejo, a je to teorijo kaj hitro opustil, saj je bilo na območju več kot meter snega.
Močan veter ali vodne trombe?
To ni prvič, da so na Norveškem z neba padali deževniki (tak pojav so zabeležili okoli leta 1920), , najpogosteje pa se to očitno dogaja na jugu države. Po eni izmed teorij, ki se trudi z razlago tega nenavadnega pojava, naj bi deževnike zajel močan veter, jih dvignil v zrak, nato pa jih odvrgel daleč stran. Druga teorija pravi, da vodne trombe – pojavi, podobni tornadom –, z morja potujejo na kopno, tam poberejo rastje, drobir in manjša bitja ter jih raznašajo, dokler se ne razpihajo.
